Chapter

 1 II     |      mlad, po neumnem nesrečen človek.  Ko je Poberè opoldne prišel
 2 II     |        pa pater opat?" ~"Dober človek je, ne bo ti podiral sreče." ~
 3 IV     |      roko." ~"Errare humanum – človek je, ob vsej blagi volji
 4 IV     |    navduševal. ~"Da, tlačanski človek se dosihmal ni smel seliti
 5 IV     |   smehljal. ~"Kaj ni, da bi se človek upiral? Vse, kar hodi in
 6 V      |   svojo voljo nekoliko čudaški človek; nesrečen je, težko živi.
 7 V      |   dosti piše. Lahko in lepo se človek meni z njim. O slovenskem
 8 V      |  Kuralt je bil uporen, nemiren človek, Linhart pa tudi ne dosti
 9 V      |   morem reči. Menih, povprečen človek, je najsrečnejše bitje na
10 VI     |      nenadoma omahnil postaren človek v ponošeni gosposki obleki
11 VI     |      krajev doma, je bil šolan človek. Več let je v daljnjem tujem
12 VI     |       je opat čudil na glas. ~"Človek med temi ljudmi včasih res
13 VII    |       tudi kaj, kar bi nešolan človek utegnil razumeti čisto napačno. –
14 VII    |      je tudi ta taka, da bi jo človek utegnil naraobe razumeti?"
15 VII    |       je prior opomnil. "Šolan človek ni zmerom srečen." ~"Sit
16 VII    |    krvav pod kožo, tudi grešen človek, kakor vsakdo; ali pokesal,
17 VII    |        je opat ustrašil. "Bodi človek, ne stori tega!" ~"Saj ne
18 VII    |           Pameti ni v tem nič. Človek je človek, omaga in pade:
19 VII    |        ni v tem nič. Človek je človek, omaga in pade: ko se zave,
20 VIII   |      Matevžek, nizek in droban človek. ~Bil je tiste vrste človek,
21 VIII   |    človek. ~Bil je tiste vrste človek, ki mu ni obstanka v enem
22 VIII   |      kaj pokaže tudi med nami. Človek ga rad posluša. Priljuden
23 VIII   |  pravil. "Veš, kuto si natakne človek, ki je po svoji veliki pobožnosti
24 VIII   |      glas smejal. ~"Pobožen je človek lahko tudi med svetom. Sveti
25 IX     |        vendar še zmerom samski človek, ji je prijazno segel v
26 X      |        oče spet uprl, "ni slab človek, samo novih cesarjevih postav
27 X      |        je, toliko ga je, da je človek ves vrden od nejga. Pa to
28 X      |         Saj to ne boli; pošten človek, pravijo, z njimi lahko
29 X      |     Čas je vendarle tak, da se človek še geniti ne more." ~"Vsi
30 X      |      struni Trlepovega srca. ~"Človek sem," je Trlep zamolklo
31 XI     | Slabeta še skrbelo. ~"Cesarski človek je, ob službo bi ga dali,
32 XIII   |  govoriš. Zaletel je vsak mlad človek. Prej ko se zbogata, bolje
33 XIV    |    hočeš, pa pojdiva! Saj res, človek se vendar ne more upirati
34 XIV    |       take vendar niso, da jih človek ne bi mogel krščansko odpustiti." ~"
35 XV     |  obračal pogovor; "dober, učen človek je in kaj pameten." ~"Pa
36 XV     |          je Kumerdej govoril. "Človek res ne ve, kaj bo jutri.
37 XV     |        človeka prihaja spet le človek, kakršen je." ~"O, meni
38 XIX    |   kakor hodi čez most. Kaj tak človek hoče, nikoli ne veš. Ali
39 XX     |      jezičen Šentvidec. ~"Aha; človek tako le malokdaj užije tren
40 XXII   |  gosposka pa je to, da se mora človek še bosti in pogajati za
41 XXII   |      že drugam. "Ali ni, da bi človek zdivjal?" je naposled udaril
42 XXIII  |  Kuralt še ni pomiril; "pošten človek je kakor brez veljave in
43 XXIII  |       Samo videz je tak. Moder človek presliši in spregleda, kar
44 XXIV   |         ki sem neroden, grešen človek – otrok mojih se usmili,
45 XXV    |   dvignil mlad, mestno oblečen človek in pozdravil s širokim črnim
46 XXV    |       vseh knjig," se je mladi človek branil. "Če sem gaj pretipal
47 XXV    |       Kumerdeju, "komaj se naš človek nekoliko izšola, pa se že
48 XXVI   |       ne prizanašata." ~"Ko bi človek vsaj vedel, koliko mu je
49 XXVI   |     sta tudi sama slišala, kak človek je tale prebiti Sotečan ...
50 XXVI   |        in bratovo misel. ~"Da, človek mora včasih pogledati čez
51 XXX    |    neučakljiva je le, kadar ji človek mora dajati, sicer pa se
52 XXXI   |        še kaj, če bo treba."  "Človek božji, kmečki upor pripravljaš?"
53 XXXIII |        ker je prišel glavarjev človek in privil Sotečana. ~"Kako
54 XXXIII |        v hišo je stopil mestni človek sam. ~"Ali sem prišel prav?"
55 XXXIII | spodili." ~"In ne bi glavarjev človek brez grajske priče vohal
56 XXXIV  |         Oči s takimi močmi ima človek, ki je majhen zizal tri
57 XXXVI  |       pridni kakor čebelice." ~Človek je v svoji žalosti in bridkosti
58 XXXVII |     lene? Pa kaj? Samo ponosen človek se moško upre krivici; suženj,
59 XXXVII |   gospodu, "ubog in nesvoboden človek ni za nič." ~"Vedite vsi
60 XXXVIII|   Pevec je vendar najsrečnejši človek na svetu," se je spotoma
61 XXXIX  |       niso napake in ki se jih človek ne pokesa zlepa." ~"Ni prav
62 XXXIX  |  zapovedati, naj postanem slab človek." ~"Res je," so se oglašali
63 XXXIX  |        in dober ljudem." ~"Da, človek je, ki sebi in drugim dela
64 XXXIX  |    dela nebesa in pekel. Dober človek je iz nebes in živi za nebesa ..." ~
65 XL     |         ko je več ni." ~"Ko bi človek vsaj vedel, kak bo graščak,
66 XL     |    pride glavar, ki je lakomen človek, mu uide marsikatera dragotina,