Chapter

 1 III    |       skončna okna. ~"Oho, kaj pa ta?" ~Po Tekavnici, glej, jo
 2 IV     |         iz mladega postil, ker je ta dan posvečen Materi božji,
 3 IV     |   poslednjič, naj jim ostane tudi ta spomin. ~Ozrl se je, proti
 4 V      |        nič ne kesa ... In zdaj še ta Francè, grdo pohujšan že
 5 V      |     krivoveren gorečnik – je tudi ta. Misli, da je prosvetljenec,
 6 VI     |         je spet spustila v dir. ~"Ta menda nikoli ni trezen,"
 7 VI     |        prior smejal. ~"Kdor išče, ta najde," je mož vračal. "
 8 VII    |          Augustina. ~"Ali je tudi ta taka, da bi jo človek utegnil
 9 VII    |          ko tudi hudi Trlep in še ta in ta spozna zmoto, kolikor
10 VII    |       tudi hudi Trlep in še ta in ta spozna zmoto, kolikor je
11 VIII   |    položil svojo mehko belo roko, ta je kmalu vstal, taka čudna
12 VIII   |          imeli posebnih pravic za ta in za drugi svet." ~"I,
13 IX     |     Slabeta potegnil v pomenek. A ta je molčal in gledal v mizo. ~
14 X      |              Kakor vidi prior. O, ta je mož. Ve, kako je, na
15 X      |           je stari rekel počasi, "ta že ne pride več semkaj." ~"
16 X      |      pride katera druga gosposka. Ta bi vas tepla in drla na
17 X      |             Trlep je napil patru, ta pa Slabetu in se nasmehnil: ~"
18 X      |       napil prijaznemu menihu. ~A ta se je nekoliko branil, češ,
19 X      |           poredno gledal Slabeta. Ta je precej razumel, kam meri,
20 XI     |           zunaj govoril s Polono, ta je poklicala brata. ~"Ali
21 XI     |     odpravljaš do cesarja?" ga je ta naravnost vprašal. ~"Res
22 XI     |     govoriti z njim. ~"Kajne," je ta zunaj vprašal Trlepa, "znano
23 XII    |       vzame strup vase, kakor gre ta dih~od mene proč.~Strup
24 XII    |       maral. ~"Vidiš, Polona," je ta rekel, "kako je prav, da
25 XII    |          Matevžek, ki je zapel: ~"Ta stara po hiši, ta mlada
26 XII    |        zapel: ~"Ta stara po hiši, ta mlada za njo~ta stara s
27 XII    |          po hiši, ta mlada za njo~ta stara s kosmato, ta mlada
28 XII    |           njo~ta stara s kosmato, ta mlada z goló~pometa metló
29 XIV    |          hoče. Še zboli mi, če se ta zdraha kako ne ugladi. Pomagajte,
30 XIV    |     besedi. ~"Očiten upor!" se je ta ustrašil ~"Je," se je prior
31 XV     |          liže in prikupuje, najsi ta počenja še take nerodnosti." ~"
32 XV     |        framasoni – prostozidarji, ta skrivnostna rovarska družba,"
33 XV     |           namere in urno odšel. ~"Ta uskoči, še preden cesarjeva
34 XVI    |            XVI.~Pater opat je ves ta čas poniglavil. Velike skrbi
35 XX     |            Precej, precej," mu je ta pokimal in sél med Šentvidce,
36 XX     |      Poberetu. ~"O Francè!" ga je ta udaril po rami in mu natočil
37 XX     |         sem storil takega?" ga je ta brezasto pogledal. ~"Kaj?
38 XXI    |         boji babe, volká in duha, ta grdo laže." ~"Ali pa si
39 XXIII  |         sta bila nekaj nerodna, a ta dva, vidiš, sta hodila s
40 XXVI   |        zveš zadosti kmalu," se je ta zasmejal, ozrl pa ne. ~Ko
41 XXVII  |          je oboje stiško še danes ta dan." ~Linhart se je poredno
42 XXIX   |         se še ozrl ni v Slabeta. ~Ta je sredi izbe obstal in
43 XXXI   |         drobno razkladal, kako je ta novica udarila Nežo in njega. ~"
44 XXXII  |     prišli še iz tele samote," je ta vzdihnil in se pripognil
45 XXXIII |        jazbine." ~"Hoj, kdo ja pa ta?" je Nace skozi okno pokazal
46 XXXIII |          pokimal in sel. "Kdo sta ta dva?" Ni ji bilo, da bi
47 XXXIII |        našega rodu ni bil v ječi. Ta madež ste po nji vrgli vi.
48 XXXV   |          po Matevžku. "Še ne," je ta čivknil od bolečine, Tone
49 XXXVII |           prav za prav škoda," je ta oni napeljeval; "če pa jih
50 XXXVII |         rebrili hudi gosposki?" ~"Ta skrb vas ni trla nikoli!
51 XXXVIII|       Stični zmerom najbližji. Pa ta je zdaj najrajši molčal,
52 XXXVIII|       primi!" je naščuval psa. Pa ta je le priskočil in se cvileč
53 XXXVIII|      hudega, oče Trlep," se mu je ta po sili smehljal. "Samo
54 XXXIX  |         dolini. ~"O, kdo ti je pa ta, ki se tako mogočno pelja
55 XXXIX  |            je zadihano pritegnila ta. "Nikamor te ne pustim!" ~
56 XXXIX  |           nič ne marajte," jih je ta ogovoril, "postava, ki nas
57 XL     |  novomeškega okrožnega glavarja. ~Ta je res precej prihitel z
58 XLI    | petdesetimi leti je bila menihe v ta kraj privedla Marija; vemo,
59 XLI    |          hudo je tudi nam," je še ta, oni menil. "Menihov ne