Chapter

 1 IV     |         poklic; vendar bolnikom tu in daleč okoli pomgamo z
 2 IV     |      tja in vprašam: 'Kaj delaš tu?' – 'E, nič,' se odreže, '
 3 IV     |      dihal novi čas. ~"Če je že tu tako, kako ti je šele zunaj,
 4 VI     |        vabil gosta. "Da ne bomo tu stali." ~"Da, Trlep," je
 5 VII    |         prigrmeli v hišo. ~"No, tu so," se jim je oče nasmehnil, "
 6 VIII   |     pride naj, pa boš videl!" ~"Tu ga nemara res še učakamo
 7 X      |     moram satu, kader mi∫lim na tu: ~V∫elej sem imel velike
 8 X      |       in smukal živi mak, ki je tu, tam gorel iz težkega klasovja. ~"
 9 X      |        sem se gredoč oglasil še tu in precej spoznal, da ti
10 XI     |    soteško gospoščino. ~Bera je tu bila boljša, Trlepa in Toneta
11 XI     |        žene, da bi se pritožil. Tu pa tlačan bridko trpi, odkar
12 XII    |    Trojica,~reci golazni, ki je tu pičila, naj vzame~strup
13 XIV    |     Dolgo menda res ne bomo več tu," je prior skoraj veselo
14 XV     |      vas nič ne skrbijo," so ga tu mirili. "Novi čas že še
15 XVI    |        samostan opusti in svetu tu okoli drugi gospodar priskrbi ... ~
16 XX     |      cerkvijo. Slavje, ki se je tu paslo, mu ni bilo več všeč.
17 XX     |       se je oglasil Témeničan. "Tu res ni krčme ne svatbe,
18 XX     |         gredoč iz Malega Gabra, tu ustavili, da bi si z vinom
19 XX     |         kam pa?" ~"Prej so bili tu ko v Stični." ~"Bili, bili;
20 XXI    | hribovitem svetu. ~Oni teden je tu nekaj deževalo. Krajinške
21 XXI    |      trhle in suhe štorovine je tu, tam poobleščavalo čudno
22 XXII   |       in druge roke? Kaj smo mi tu zaradi njih, ali so oni
23 XXIII  |    mikalo Novo mesto, ker se je tu rodil stiški kronist – letopisec
24 XXIII  |        je ostala pri njem. ~"In tu zibka stiškega samostana,"
25 XXVI   |         pod Sotečanom in še smo tu. A če Slabè kaj prida opravi
26 XXVI   |           sta rekla oba kmalu, "tu ostaneva in te varujeva,
27 XXVI   |     nakani grad, če zve, da sta tu." ~"Kaj nama more? Vest
28 XXVIII |   krajinških vaseh so ga vendar tu, tam premotili, da je počival. ~"
29 XXIX   |         bo, ker ve, da je za to tu!" je Slabè odločno in trdo
30 XXIX   |      vam in glavarju, česmu sta tu." ~Uradniček je poskočil,
31 XXIX   |        Če bi bil izvedel, ne bi tu stal zdajle jaz; hudič je,
32 XXXI   |        se namenil, srečam te pa tu, kakor da bi do mene hotel
33 XXXI   |      srečale druge misli. ~"Tàk tu bo gospodaril Francè," je
34 XXXII  |    grjačo klatil, da se je zdaj tu, zdaj oni renčé zavalil
35 XXXII  |         vsem blagom bili zdajle tu vsi, če med nami ne bi bilo
36 XXXII  |   vedeti, "Ali so šli dalje?" ~"Tu so ostalil. Glej, že vstajajo." ~
37 XXXIII |         mravljišču. Krdelce mož tu, krdelce mož tam je postavalo
38 XXXIII |        fanta sta živa in zdrava tu, graščaka nam ni treba več
39 XXXIII |         in Nace, drugi ostanite tu in mirujte. "A če se v eni
40 XXXIII |      valpta. ~"Kaj pa še iščeta tu?" je zarežal v oba fanta. "
41 XXXIII |         utegne?" ~"Kdo se vsaja tu?" je z okna zarenčal graščak
42 XXXIII |      glavarjev tintomazec je še tu, do vraga bi bilo hudo,
43 XXXIV  |        cesti. ~"O, da ste le že tu!" mu je Matevžek skočil
44 XXXIV  |       mi prinesi – pa saj je že tu," je segel po Matevžkovi
45 XXXV   |      Hvala Bogu, da ste le spet tu!" je Matevžek bušnil prav
46 XXXV   |        pri vikarju se zaklonim. Tu bi me utegnil iskati kak
47 XXXVI  |     Pred altarjem oblubili~Sdaj tu nizh ne vela, ~Ze∫ar v∫im ∫
48 XXXVI  |       je Francè postal. ~"Še so tu. Odlašati ne smemo. Kar
49 XXXVIII|      anti diha in se trese zdaj tu, zdaj tam, odkar jo je Bog
50 XXXVIII|     gospod si je včaraj ves dan tu neko žalost moril, kakor
51 XXXIX  |        je naša vojska še zmerom tu, da jim posveti." ~"Z vojsko
52 XXXIX  |       Ni taka spoved, da je kar tu ne bi mogli slišati. Pater
53 XL     |        in pevčka Matevžka je le tu, tam komu opomnil, zgolj
54 XL     |        iti križem svet, ker smo tu menda pasti zgolj lenobo,
55 XL     |   mislim, bi tudi on moral biti tu, ko se popisuje samostansko
56 XL     |         saj so pravi gospodarji tu le cesarski ljudje, kakor
57 XL     |  cesarskim smo pokazali, da smo tu in da se jih ne bojimo,"