Chapter

 1 IV     |       strašna novica, samostan da nam cesarski razženo zdaj zdaj.
 2 V      |       nekoliko preskrbeli, preden nam vse vzemo in nas preženo.
 3 VII    |          svetega pisma, dokler ga nam ni odnesel rajnki pater
 4 VII    |         nimamo več. Kaj, ko bi ga nam pošteno vrnili, pater opat?" ~"
 5 VII    |          niso bili napačni, če so nam odpirali sveto pismo." ~"
 6 VII    |        vendar veš." ~"Zakaj pa ga nam beli menihi niste odprli?" ~"
 7 VII    |        Nace, moj najmlajši, bi ga nam na glas bral. Bere vam brez
 8 VII    |    stregla otroku in gospodinjila nam, pa so preklete svetopetke
 9 VIII   |           bo iti, pravijo, in vse nam pustiti." ~"Tega pa le nikar
10 VIII   |          menihov več ne bo, da bi nam v stiski pomagali." ~"Bog
11 VIII   |     stiški pa prav gotovo. Kaj je nam bil, spoznamo, ko ga več
12 IX     |             Pisanje do cesarja bi nam napravili," je tiho povedal,
13 IX     |        Dunaja poslali glas, da se nam je pritožiti le pri naši
14 IX     |        naši gosposki. Razsoja naj nam torej tisti, katerega tožimo.
15 X      |          oblast in svobodo dajejo nam!" ~Prav na dnu srca so opatovi
16 X      |          mero." ~"Stiška gosposka nam krivice, da bi dejal, prav
17 X      |         menih kimal. "Gorje si ga nam je vsem vkup." ~"Kaj je
18 X      |           Za vami, pater Antonij, nam bo res hudo," je Trlep govoril
19 X      |        bleščale v mesečini. ~"Ali nam bo res iti in zapustiti
20 XV     |    povzemal. "Dobili smo glas, da nam bo zdaj zdaj iti proč. Kaj
21 XV     |    pribelil. ~"Ne verjamem, da bi nam nove postave okrajšale pot
22 XV     |          je Kumerdej dvomil. "Šol nam dajte, dosti šol, vsaka
23 XXII   |           naprej! Navadimo se, da nam je živeti iz svoje moči.
24 XXV    |      Materi božji. Nobena postava nam ne more ubraniti molitve." ~"
25 XXV    |         izročila in iz razuma, ki nam ga bistrijo knjige učenih
26 XXVI   |          izbiral deklet, le denar nam je pulil iz mošnje." ~"Saj
27 XXVI   |           bo minilo. Dosti hudega nam je bilo že prebiti pod Sotečanom
28 XXVII  |     motali za dijaki. ~"Veleli so nam, naj ga primemo, da pojde
29 XXVII  |      gonjači odmikali; "veleli so nam, ne moremo pomagati." ~"
30 XXVIII |           huje ihtela. ~"Zakaj pa nam nisi precej poslala glasu,
31 XXIX   |          bi smeli do njega, kadar nam je treba?" ~Oni je molče
32 XXIX   |          mu lasu, samo do pravice nam pomagajte, sicer pojdem
33 XXX    |      našel spravno misel. "Stična nam je res edini kraj, odkoder
34 XXX    |         odkoder dobimo pomoči, ko nam je le prehudo," je skesano
35 XXX    |    spotoma vsakomur povedali, kaj nam je Sotečan storil." ~"In
36 XXXIII | porazgubite." ~"Kaj je najpravše, nam pove vajin oče," so se možje
37 XXXIII |       živa in zdrava tu, graščaka nam ni treba več pestiti, vojske
38 XXXIII |         hiteli v hosto. ~"Mudi se nam, Polona," ji je Trlep gredoč
39 XXXV   |           nekoliko ustrašil. "Kaj nam niste pravili, da ste vse
40 XXXVI  |       tikrat ∫te ∫li∫hali, ~De ∫o nam sbri∫ali~V∫e, kar ∫o nam
41 XXXVI  |          nam sbri∫ali~V∫e, kar ∫o nam pervolili, ~Pred altarjem
42 XXXVI  |     duhovnov, nobene posebne sile nam ne bo, če nas res razženo." ~"
43 XXXVII |           če pa jih je res volja, nam še kaj pomagati, naj nam
44 XXXVII |          nam še kaj pomagati, naj nam zemljo dadó v pravo last." ~"
45 XXXVII |      njive." ~"E, tudi po sili so nam jih jemali." ~"Zakaj pa
46 XXXVII |         pisanje do cesarja, da bi nam jo precej vrnil v pravo
47 XXXVIII|          Da, ob tla smo, slabo se nam bo sukalo posihmal." ~"E,
48 XXXVIII|       Žalostna Mati božja stiška, nam zdaj pomagaj!" ~"Ne vpijte,
49 XL     |           zdaj šele spoznamo, kdo nam je tale naš samostan bil!" ~"
50 XL     |           Saj ni bolha! Cesar naj nam lepo da meniško zemljo,
51 XL     |          naše zmerom bilo; potlej nam oznanite, da nam je iti
52 XL     |           potlej nam oznanite, da nam je iti križem svet, ker
53 XL     |        prilomastijo naj noter, pa nam ustrojijo kožo, če ne tudi
54 XLI    |         hotel." ~"E, hudo je tudi nam," je še ta, oni menil. "
55 XLI    |        zlepa." ~"Škoda, zemljo bi nam bili morali dati v last,