Chapter

 1 II     |       bodo oklici?" ~Neža se je hudo ustrašila. "Kaj to mar vam?"
 2 III    |      drugi ... Naj spozna, kako hudo je grešil, in skesati se
 3 IV     |       odgovor, da vam preti vse hudo ..." ~"Ha, kdo nas je pričrnil?"
 4 V      |    storil ... Za vsakomer mi je hudo, za Trlepom, čigar rod je
 5 VI     |           v vinskost skriva vse hudo, kar ga tišči." ~Vrbičev
 6 X      |         Bolan je najbolj ali pa hudo zdrav, sam ne vem, kaj bi
 7 X      |      svet je velik." ~"O, to bo hudo." ~"Nič. Molil bo in živel
 8 X      |       pater Antonij, nam bo res hudo," je Trlep govoril že ves
 9 XIII   | žalosten, ko se je vrnil domov. Hudo mu je bilo, rad je imel
10 XIV    |    vedel prav. Neži je res bilo hudo, ker Franceta ni bilo več
11 XIV    |       ni več živeti, tako mi je hudo," je hlipala.  Otrok neumni!
12 XIV    |      ves hud prišel v Stično. ~"Hudo je s Trlepi," ju je opat
13 XIV    |     pogledal, "in da ji je tega hudo žal." ~Francè je zardel
14 XIV    |  pobesil glavo. Jezen je bil, a hudo hudo mu je bilo za Nežo,
15 XIV    |     glavo. Jezen je bil, a hudo hudo mu je bilo za Nežo, ni in
16 XV     |  poštenih vodnikov si zredi." ~"Hudo je, da gimnazija v Novem
17 XVI    |   blodnimi nauki novega časa." ~Hudo mu je, da bi se jokal. ~
18 XVI    |       in samogoltnim graščakom. Hudo je z Gabrovci, še huje s
19 XVIII  |           Trlep je opazil in je hudo zameril. "Kaj mu je storil
20 XVIII  |       da je ne? Pa tudi sama se hudo pokori za tisto žlobudravost." ~"
21 XX     |    kajne, Poberè?" ~Pobereta je hudo poparilo, nobene prave ni
22 XX     | povedati ne morem, kako je revi hudo." ~"Eno samo lepo besedo
23 XXI    |   kokljá kakor koklja, ki se ji hudo mudi na gnezdo." ~"Polona
24 XXV    |        saj gospod ne misli tako hudo." ~Klanec se je stegnil
25 XXVII  |        mesto in da je zvezan in hudo raztepen in razkuzman ... ~
26 XXVIII |       Če je tako, bo še prebito hudo." ~Pil je, kolikor so mu
27 XXIX   |      prošt sam mu je že snoči s hudo kaznijo izgnal hudiča, ki
28 XXXI   |         ki ječita in trpita vse hudo v grajski ječi, srce mu
29 XXXI   |    stiška tlačana, ga je vendar hudo vznejevoljila. ~Trlep je
30 XXXII  |  Pljuskarici so postali in ji s hudo novico dali táko po srcu,
31 XXXII  | domislila. ~"NIsmo; saj ni tako hudo, kar pomiri se, Pljuskarica." ~
32 XXXIII |         še tu, do vraga bi bilo hudo, če bi zvedel tudi to. ~"
33 XXXIV  |   skočil naproti. ~"Kaj je tako hudo?" se je starček ustrašil. ~"
34 XXXIV  |  pomagala, pa je pater zdravnik hudo pogledal in obe zapodil
35 XXXIV  |         je, ljuba?" ~"Ali te še hudo boli, Slabè?" mu je pater
36 XXXIV  |       pomaknil venkaj. ~"Ali je hudo?" je v veži predenj omahnila
37 XXXIV  |         rokami pokrila obraz. ~"Hudo bo, če ga boš motila in
38 XXXV   |         zdaj? Oblast vas utegne hudo hudo pricvrkniti, posebno
39 XXXV   |          Oblast vas utegne hudo hudo pricvrkniti, posebno pa
40 XXXVI  |     Patru opatu je ob srcu bilo hudo, da je kakor z uma taval
41 XXXVI  |     domačiji. ~Trlep je molčal. Hudo mu je bilo za dobrimi menihi
42 XXXVIII|   skoraj razlezlo. Trlepu se je hudo tožilo po Tonetu in Francetu,
43 XXXVIII|   oplašil in vse razmajal. ~"E, hudo je bilo, hudo," mu je tožil
44 XXXVIII|    razmajal. ~"E, hudo je bilo, hudo," mu je tožil tudi Slabè,
45 XXXVIII| pohabilo, samo prestrašilo prav hudo. ~"Saj mi ostane še desnica,
46 XXXIX  |         nasmehnil in mu povedal hudo novico. ~"Da vas res preženo?"
47 XL     |          Vso pot mu je bilo kaj hudo. Prav mu je bilo le, da
48 XL     | Dolžitev nepoštenosti je menihe hudo spekla, vendar so se vsi
49 XL     |      Buzeta je dogodek vendarle hudo pekel. Bal se je, da se
50 XL     |          Menihom je vse to bilo hudo čez glavo. Nejevoljni in
51 XLI    |       pogled obrnil v samostan. Hudo mu je bilo. Posebno za opatom
52 XLI    |   menihov. ~"Kako jim mora biti hudo!" so se mu oči meglile. ~
53 XLI    |         se je neki mož odhrkal, hudo je udarilo Trlepa: ne more
54 XLI    |         otodile še hotel." ~"E, hudo je tudi nam," je še ta,