Chapter

 1 I      |    mudil v Šentvidu. A ko mu je potlej bilo iti domov, se je spomnil
 2 I      | vprašava najprej tvojega očeta; potlej tudi pater opat ne bo razdiral." ~"
 3 III    |      delajo bratje in tlačani. ~Potlej je zamišljen sedèl za mizo
 4 IV     |       opravil zahvalne molitve, potlej pa s patri odšel v kapiteljsko
 5 IV     |  dolenje kraje bi pogledal," je potlej rekel priorju. "Že dolgo
 6 V      |        poslušal ves prestrašen, potlej si je rokami pokril obraz
 7 VI     |       vzeli in je bil ob kruh. ~Potlej se je dolgo potikal križem
 8 VI     |       je čustvoval in občudoval potlej, travnik in hoste, vasi
 9 VII    | podstavljate, ko si išče sreče, potlej se neusmiljeno lotite še
10 VII    |    mojih fantih. Punčko hočemo, potlej šele damo Franco." ~Prior
11 VII    |          Opat je malo pomolčal, potlej pa vstal in rekel: ~"Oče
12 VII    |  Poberetu, da se tudi oni trije potlej lahko zganejo." ~Trlep in
13 VIII   |      drugi svet." ~"I, odkod pa potlej kruh čolnarjem?" se je Matevžek
14 IX     |      tele, sesa na štiri sesce, potlej orje, brazde obrača, a ko
15 X      |         ko se je menih zdravnik potlej bližal samostanu. Pri gradičku
16 XII    |         pripravi." ~Matevžek je potlej fantička res prijel za roko
17 XII    |            Kako si opravil?" so potlej v hiši vpraševali Slabeta,
18 XII    |       sestri, "veseli bodimo!" ~Potlej je poiskal velik srebrn
19 XII    |       ga." ~Iz velikega vrča so potlej pili vsi in so bili prav
20 XIII   |     krivičen do Neže," je Trlep potlej primaknil. "Veš, mlada je
21 XIV    |         rinil v stransko sobo. ~Potlej je opat dejal Trlepu: ~"
22 XIV    |    ostanem v lepem spominu," je potlej priorju pravil o sitni homatiji. ~"
23 XV     |       ga je tiščalo. Pisanje je potlej zvil in odnesel v škofijsko
24 XVII   |       skledi, laže bom dihal." ~Potlej se je vrtinčil pod samostanom.
25 XVII   |       razžali tebe in tvoj rod, potlej pa še hoče, da bi pokleknil
26 XVIII  |    zajtrka v moji hiši. Za mizo potlej že najdeva še katero besedo."  "
27 XIX    |       brez zamude," mu je Trlep potlej zabičeval, "prej ko prej
28 XX     |       iz Stične," so se Stičani potlej menili. "Z ljudmi so bolj
29 XX     |        hčer in ji blodiš pamet, potlej se kujaš in jo spravljaš
30 XX     |       tistih Pobertovih besedah potlej se mi je pot kar utrgala." ~"
31 XX     |      ulnjaku tkal vroče misli, "potlej pa zdrsnem sam tja." ~
32 XXI    |        in Vrbičevemu gospodu je potlej vse razpovedal še bolj na
33 XXVI   |   primerno ukrotila in umedila. Potlej ju izpraša, kaj sta spotoma
34 XXVII  |    udaril. ~V mestu sta gospoda potlej šla svojo pot, Slabè pa
35 XXXII  |           Da, že," je služabnik potlej povedal; "davi je uradnik,
36 XXXII  |    Pljuskarici. ~"Vidiš," so mu potlej svetovali, "eno pot imamo,
37 XXXII  |      prijetno jutro.~Spotoma je potlej dosti premišljal. Hm, kako
38 XXXII  |        je kar omahnila za mizo. Potlej je ščeketala vanje, zakaj
39 XXXII  |        pognala do patra Tončka, potlej pa se na ves splav zadrevila
40 XXXIII |      prav, vidiš," se je Francè potlej smehljal, "sicer bi bila
41 XXXIII |        in se posmehovala gradu, potlej pa sta odšla, da bi prej
42 XXXIII |         priti, nič ne skrbi." ~"Potlej pa precej bo, kar bo," ji
43 XXXIV  |         mu je pater velel in si potlej pokimal. "Ne, drugje ni
44 XXXIV  |        Slabetu poškropil obraz, potlej pa mu še iz neke stekleničke
45 XXXV   |        Kje pa ste bili vsi?" je potlej z očmi obstal na njih zaprašeni
46 XXXV   |     Najprej bi stopil v Stično, potlej pa bi se spustil še do Polone,
47 XXXVI  |         urah. Toliko huje ga je potlej ščemelo, ko je začel bolj
48 XXXVI  |         vstal in šel. ~Zunaj je potlej zvedel, da ga na porti čaka
49 XXXVII |      krtini zgradili grad in mu potlej še šibo namakali, da vas
50 XXXVII |     neprikladen," je tudi Trlep potlej povzemal, "svatbe pa le
51 XXXVIII|    nista nič razvnela. Kmalu je potlej vstal; da pojde v Mali Gaber,
52 XL     |        kar je naše zmerom bilo; potlej nam oznanite, da nam je
53 XLI    |    počasi in kakor odmrli so se potlej ljudje motali iz cerkve.