Chapter

 1 IV   |        Linhart in učenjak Martin Kuralt." ~"A naš pater opat sam
 2 V    |      tudi tisti naš uskok Martin Kuralt bi lahko kaj pisal, če bi
 3 V    |        je bilo." ~"Vem le, da je Kuralt učen, a zoper svojo voljo
 4 V    |    uskokoma našega samostana." ~"Kuralt in Linhart sta res slekla
 5 V    |          za samostan nista bila. Kuralt je bil uporen, nemiren človek,
 6 XI   |          varshet prasen. ~Martin Kuralt. ~Kakor je bil obljubil,
 7 XV   |     sedeli Anton Linhart, Martin Kuralt in stiški prior Ignacij
 8 XV   |           V Rim ni daleč," se je Kuralt smehljal; "dlje je iz Rima." ~"
 9 XV   |         bila pa za botra," se je Kuralt še dalje šalil in že kimal
10 XV   |       ljubezni." ~"Kajne," se je Kuralt poredno tipal na čelu, "
11 XV   |       Stične se me še drži ..." ~Kuralt ga je molče in plašno gledal. ~"
12 XV   |        prior, čakajte no," se je Kuralt smejal, "prijatelj Linhart
13 XV   |          če bi živel med njim." ~Kuralt, ki se je do zdaj smehljal,
14 XV   |        sedanji škof Brigido?" je Kuralt pretrgal molk. ~"Dobro,
15 XV   |         Navada je navada," se je Kuralt, učen, a nekoliko vihrav
16 XV   |           pa se ti le smeje," je Kuralt vedel svojo. "Kdor sanja
17 XV   |        reforme – novotarije," je Kuralt godrnjal. "In prav nič mi
18 XV   |        česar ovreči ne more," je Kuralt pribelil. ~"Ne verjamem,
19 XV   |      Ljubljanci zaspanci?" se je Kuralt vtikal v živi pogovor med
20 XV   |      duši." ~"Bojujmo se," se je Kuralt vnemal, "ne odnehajmo, pa
21 XV   |       zdaj, bi mu jo morali!" je Kuralt gorel. "Naša dežela je dala
22 XV   |       Kumerdej ugovarjal. "Ti in Kuralt se ne pulita iz domače zemlje,
23 XV   |             Začeti je treba," je Kuralt menil. "Kje je tisti, ki
24 XV   |         zapomnim." ~"Vem," ga je Kuralt potepljal na rami, "tudi
25 XV   |         roka pade po Stični," je Kuralt spet naravnost povedal svojo
26 XXIII|          Anton Linhart in Martin Kuralt. Graščak na Grmu in graščak
27 XXIII|       zidovju starega župnišča. ~Kuralt je trudno odmahnil z roko
28 XXIII|          in se gosposko držali. ~Kuralt jih je podsmešno gledal
29 XXIII|         velika hvala," je Martin Kuralt, sin gorenjskega kmeta,
30 XXIII|      včasih ne bi bilo lepo," je Kuralt mislil za njim. "Ko bi samostan
31 XXIII|        treba, meni ne smrdi," je Kuralt godrnjavsnil in premolknil. ~
32 XXIII|      uravnati po novem času?" je Kuralt spet godrnjal. "Zmerom gledajo
33 XXIII|          poženo križem svet!" je Kuralt po kratkem molku spet našel
34 XXIII|            Da, tako je," se hudi Kuralt še ni pomiril; "pošten človek
35 XXIV |          v Novo Mesto?" je sitni Kuralt godrnjavsnil v Slabeta. ~"
36 XXV  |    Velikega Gabra sta Linhart in Kuralt po velikem že zvedela, kaj
37 XXV  |        Tako, tako, vidiš!" ga je Kuralt udaril po kolenu. "Le hud
38 XXV  |         pot na Primskovo," mu je Kuralt odgovarjal. "Čemu? Da bi
39 XXV  |        božjepotnikov ni več!" je Kuralt revskal. "Kaj misliš, da
40 XXV  |         ti, strah cestni!" se je Kuralt togotil. ~"Nikar no!" je
41 XXV  | doštudirali in znate vse?" se je Kuralt unašal. "Kaj se vam mara!
42 XXV  |          tako dobro poznate," je Kuralt spet postajal hud." Pa vam
43 XXV  |         zdaj?" ~"Obesite se!" je Kuralt revsknil. "Ali niste za
44 XXV  |          smrkavci." ~"Da," se je Kuralt drl, "k škofu pojdi, učeni
45 XXV  |    mladem človeku. ~"Res je," je Kuralt godrnjal sam vase in se
46 XXVII|     vrata Novega mesta. Linhart, Kuralt in Slabè so se kakor potnik,
47 XXVII|    Viride, gospe s Pristave," je Kuralt godrnjal. ~"Zakaj po neumnosti?"
48 XXVII|        je Linhart strogo rekel. ~Kuralt je molčal in se smehljal. ~
49 XXVII|       dolgočasni Ljubljanci," je Kuralt mrmral. "Živi so in veseli,
50 XXVII|          krvavi pod kožo?" se je Kuralt smehljal Linhartu in zadovoljno
51 XXVII|   splahne, predobrodušni so."  A Kuralt je odmahnil z roko in pomignil
52 XXVII|        sram ni, sram!" ~Linhart, Kuralt in Slabè so stali ob strani
53 XXVII|         mi takile fantje!" se je Kuralt naposled zadovoljno nasmehnil. "