Chapter

 1 VI    |         I, kdor more, more," je Tone razumel. ~"Dokler še more,"
 2 VII   |       eno so storili napak," je Tone pomagal, "to, da so Franco
 3 X     |   ljubeznive menihove besede. ~"Tone, tvoj drugi, striže z ušesi
 4 X     |           se je Janez smejal. ~"Tone, glej, noče nič slišati
 5 X     |    Pravšo bi bili pokazali," je Tone grmel v veselem smehu, "
 6 XI    |       ne hodite." ~"Oče," se je Tone domislil, "kaj ne bi bilo
 7 XI    |       papeža samega!"  Trlep in Tone sta močala, sitno jima je
 8 XI    |         bilo. ~"Saj res," si je Tone mislil, "zakaj neki tresoritimo
 9 XI    |      stala Polnoa, z njo je bil Tone in zvedel tudi po njej,
10 XI    |        saj poznaš vse štiri." ~"Tone bi mi bil kar prav." ~"Če
11 XII   |             Saj ga ni kača," je Tone dvomil, "morda je bil le
12 XII   |     strup," je Polono grozilo. ~Tone je svetlo gledal in ji zvesto
13 XII   |          Preden sta se Trlep in Tone odpravila domov, je Slabè
14 XII   |        še branil proč, če bi se Tone priženil na moj dom," je
15 XIII  |          XIII.~Odkar sta oče in Tone odšla s Slabetom, je Franceta
16 XIII  |       je čakal, da bi se oče in Tone že vrnila domov. ~Bratoma
17 XIII  |  nerodnega. ~A ko sta se oče in Tone vrnila, ni očetu zamolčal
18 XIV   |     odneha Slabetu in da se moj Tone priženi na Slabetovino,
19 XVIII |       kar tako." ~"Že prav, ali Tone je starejši, za njim bi
20 XVIII |        na Slabetovo domačijo." ~Tone je vzdihnil in pobesil glavo. ~"
21 XIX   |         le ni mogel ukresati. ~"Tone," se je naposled odločil, "
22 XIX   |  Krajino. ~"Poloni reci ..." je Tone skočil za njim, "aha ...
23 XIX   |      blebetal in lagal, kako je Tone mendral za njim in mu naročal
24 XX    |         jih je ves dan, posebno Tone je poniglavil. Prebito bi
25 XXI   |     spotoma menil sam s seboj. "Tone se zasuče s Polono, sam
26 XXI   |          Kar pojdimo," je silil Tone, ki bi bil že rad zvedel
27 XXI   |         še zdaj prišel sam?" je Tone dregnil od sramu molčečega
28 XXI   |        krčanske besede, vedečni Tone, ti rad povem, da se Poloni
29 XXI   |        miru mi jo pusti!" ga je Tone nejevoljno dregnil v rebra,
30 XXII  |       Saj bi lahko šel jaz," je Tone popal. ~Trlep ga je pisano
31 XXII  |           Škoda za nas vse," je Tone pogledal v tla. "Od rodu
32 XXIV  |          Priljudna gospoda," je Tone mislil na glas. "Pe? bi
33 XXIV  |      najdejo svojo srečo ..." ~"Tone," so mu misli tehtale, "
34 XXIV  |     morda že v Trebnjem," se je Tone spomnil; "še malo, pa bo
35 XXVIII|      precej šel. ~"Stoj no," je Tone hlastnil za njim, "Poloni,
36 XXVIII|   naglici še povedal, kar mu je Tone naročil, in jo ves preplašen
37 XXX   |       sončni prah zdrobimo!" je Tone togotno prikladal. ~"Je,
38 XXX   |        gre klic na pomagaj," je Tone poprijemal. "Možje in fantje
39 XXX   | cesarjevih postavah!" ~Janez in Tone sta skoraj zaukala od veselja,
40 XXXI  |         tako vam tudi povem, da Tone pojde na Slabetovino, Francè
41 XXXI  |         se niste branili, da bi Tone jemal Polono. – Ali sem
42 XXXIII|       lačna." ~"Mene? Kaj bi pa Tone dejal?"~"Saj res, pa naj
43 XXXIII|    koračil njun oče, ob njem pa Tone in Janez. ~"Fanta, kaj sta
44 XXXIII|        bila kaj pri Poloni?" je Tone spotoma vprašal. ~Povedala
45 XXXIII|   dvojne svate." ~"Saj res," je Tone veselo rekel, Francè pa
46 XXXIII|       šel tudi jaz za vami?" je Tone silil. ~"Ne," je oče odkimal; "
47 XXXIII|       drugimi pridi le iskat!" ~Tone je razumel, da ga je oče
48 XXXV  |           Ali Polona že ve?" je Tone segel po Matevžku. "Še ne,"
49 XXXV  |         ta čivknil od bolečine, Tone ga je ponevedoma prijel
50 XXXV  |         kako ji je brat," se je Tone domislil. ~"Seveda, še ene
51 XXXV  |       lahko skočil kar jaz?" je Tone popal. ~"Le potrpi, s Slabetom