Chapter

 501 XI     |              vsi bi prišli nad grad in še sto in sto drugih – ne
 502 XI     |           prišli nad grad in še sto in sto drugih – ne boj se!" ~"
 503 XI     |           sebi!" ~"Dobro hočem sebi in drugim, zato bi res moral
 504 XI     |             samemu je odločati, kam in kako se oženim, taka je
 505 XI     |           Polnoa, z njo je bil Tone in zvedel tudi po njej, kaj
 506 XI     |       vprašal. ~"Pravi, da meni." ~"In ti lepo Boga prosiš, da
 507 XI     |        nemara več ko jaz," je dejal in stopil v sobo, kjer sta
 508 XI     |            sta za mizo čakala Trlep in Vrbičev gospod. ~Vse jima
 509 XI     |        gospod. ~Vse jima je povedal in se zarekel, da ne odneha,
 510 XI     |             rad priženil na Pljusko in da me grad ne da iz gosposke?" ~
 511 XI     |         svoj dom." ~Trlep je postal in ga pogledal. ~"Polono si
 512 XI     |                Precej pojdem v grad in poskusim še to." ~"Le pojdi
 513 XI     |         poskusim še to." ~"Le pojdi in dobro opravi," je Trlep
 514 XI     |          Slabè se je brž preoblekel in šel v grad. Trd in odločen
 515 XI     |       preoblekel in šel v grad. Trd in odločen mu je bil korak. ~
 516 XII    |          dva." ~"Ne, midva sva moža in veva sama; le če je ženska
 517 XII    |          Matevžek je tiho zažvižgal in se stisnil na klop za vrati. ~
 518 XII    |         Polona mu je prinesla kruha in mleka. Kruh je vzel, za
 519 XII    |             se je Polona nasmehnila in mu natočila močne pijače. ~
 520 XII    |               se je fantiček cmeril in kazal ranico na roki, "nisem
 521 XII    |         fantička res prijel za roko in začel hud zagovor: ~'Tam
 522 XII    |           mizo~sam sveti Lukež sedi in besedi:~O, pridi Marija
 523 XII    |              O, pridi Marija Devica in vsa sveta Trojica,~reci
 524 XII    |             vase – ' ~Premolknil je in si trikrat dihnil čez desno
 525 XII    |            neznatno rano, se obrnil in tiho zmolil očenaš. ~Fantičku
 526 XII    |               Tone je svetlo gledal in ji zvesto pritegoval. ~"
 527 XII    |                Matevžek je poskočil in stekel Slabetu naproti,
 528 XII    |         Šentvidu srečal Pljuskarico in ji obljubil, da pri Sotečanu
 529 XII    |        gospod kimal. "Bolje bo tako in bolj varno." ~Vsi so se
 530 XII    |            majhen vrč, natočil vina in napil Matevžku: ~Matevžek
 531 XII    |            Matevžek je izpil do dna in pogledal Slabeta. ~"Srebrnik
 532 XII    |             vrča so potlej pili vsi in so bili prav veseli, najbolj
 533 XII    |     ho-ho-ho." ~Preden sta se Trlep in Tone odpravila domov, je
 534 XII    |          tresorit tlačan kuhal jezo in srečo podiral bližnjemu?" ~
 535 XIII   |                 XIII.~Odkar sta oče in Tone odšla s Slabetom, je
 536 XIII   |       mikalo, da bi stekel v Stično in Neži povedal, kaj je opat
 537 XIII   |          bušil je pred Nežo. ~"Tako in tako," ji je vse vroč pripovedoval, "
 538 XIII   |                   je umikala pogled in se držala kakor klešče. ~"
 539 XIII   |         klešče. ~"Kar povej pa grem in ga zadavim!" ~"Le, če veš,
 540 XIII   |           Kako si upaš tako misliti in govoriti o mojem očetu?"
 541 XIII   |      podrepniki ni nobenega takega, in vse stiške svetopetnice
 542 XIII   |                  se je ustrašila. ~"In Boga zahvali, da si ženska!"
 543 XIII   |            udaril ob tla, se obrnil in naglo odšel. - ~Kakor je
 544 XIII   |          odšel. - ~Kakor je bil hud in trd pred Nežo, tako je bil
 545 XIII   |             Nežo, tako je bil potrt in žalosten, ko se je vrnil
 546 XIII   |        Težko je čakal, da bi se oče in Tone že vrnila domov. ~Bratoma
 547 XIII   |             v Stično bi odlomastila in storila kaj prav nerodnega. ~
 548 XIII   |         nerodnega. ~A ko sta se oče in Tone vrnila, ni očetu zamolčal
 549 XIII   |       zamolčal nobene Nežine besede in se zarekel, da med stiškim
 550 XIII   |               je čez čas tiho rekel in skril solzo, ki mu je drsela
 551 XIII   |           ki mu je drsela po licu. "In prav lepo si se pognal zame." ~
 552 XIII   |            cesar sam sotpil predenj in mu v last dal kmetijo najlepše
 553 XIII   |           primaknil. "Veš, mlada je in še neumna, iz svojega ni
 554 XIII   |         grdih jezikov. Stopi do nje in ji povej, da ji vsaj jaz
 555 XIII   |             oba." ~Francè je molčal in gledal v tla. Ali je res
 556 XIII   |         pobešaj glave – Trlepov si! In počakaj. Vem, da ji je že
 557 XIV    |           je poniglavila okoli doma in se bridko kesala, da ga
 558 XIV    |          Neža je zagnala glasan jok in med ihtečim johotom razodela,
 559 XIV    |             govorila s Francetom. ~"In je šel in ga nikoli več
 560 XIV    |            s Francetom. ~"In je šel in ga nikoli več ne bo!" je
 561 XIV    |          Neža se je naslonila obenj in jokala, jokala. Ni vedel,
 562 XIV    |            zdrahe delajo med ljudmi in objedajo, kar jim ni nič
 563 XIV    |           je skočil k opatu po svet in pomoč. ~Nad samostanom ga
 564 XIV    |         urno se je spustil po rebri in pozvonil na porti. ~Opat
 565 XIV    |             je ves začuden poslušal in zmajeval z glavo. Prav na
 566 XIV    |            precej pošljem po Trlepa in Franceta." ~Samostanski
 567 XIV    |             čas." ~Opat je vzdihnil in šel v kapelico. A drugi
 568 XIV    |            je sèl pritiskal. ~Trlep in Francè sta se spogledala;
 569 XIV    |            ne more upirati opatu." ~In sta šla, oba molče, a z
 570 XIV    |         čisti glas čislane domačije in pošteno mladost svojih pridnih
 571 XIV    |         punčke, svoje edine hčerke, in se v mislih smehljal pametnim
 572 XIV    |          grehov, ga je grabila bolj in bolj, da je že ves hud prišel
 573 XIV    |             zdaj od žalosti medlela in norela." ~"Trlep je debelo
 574 XIV    |            je opat mirno pogledal, "in da ji je tega hudo žal." ~
 575 XIV    |             žal." ~Francè je zardel in pobesil glavo. Jezen je
 576 XIV    |         hudo mu je bilo za Nežo, ni in ni si je mogel izpuliti
 577 XIV    |             je vprašujoče pogledal. In Trlep mu je povedal, kaj
 578 XIV    |         graščaka, da odneha Slabetu in da se moj Tone priženi na
 579 XIV    |            je obljubil Pljuskarici, in je rad pritegnil. ~"Naj
 580 XIV    |           prior skoraj veselo rekel in omenil da bi drugi dan rad
 581 XIV    |           je trudno zamahnil z rokó in šel v kapelo, da bi molil. ~
 582 XV     |            Kumerdej, učen slovničar in nadzornik vseh deželnih
 583 XV     |            veliko mizo, polno knjig in papirjev, so naposled z
 584 XV     |        Anton Linhart, Martin Kuralt in stiški prior Ignacij Fabiani. ~
 585 XV     |         zdaj skočil v stransko sobo in se vselej vrnil še bolj
 586 XV     |              Da bi le srečno minilo in da bi bil sinček, pa bo
 587 XV     |            je Kuralt še dalje šalil in že kimal Linhartu: "kaj
 588 XV     |            ker mi dekle, tako dobro in čisto, plete venec ljubezni." ~"
 589 XV     |                  Kuralt ga je molče in plašno gledal. ~"Pa le pustite
 590 XV     |             le pustite mi zbeganost in ljubezen," je Linhart nadaljeval, "
 591 XV     |           saj me prav to oboje kuje in kali za veliko, lepo življenje." ~"
 592 XV     |               je Linhart tiho dejal in se smehljal. ~Zunaj se je
 593 XV     |              Zunaj se je pooblačilo in stemnilo, v oblačju nad
 594 XV     |         oblačju nad mestom je vrelo in bobnelo. ~"Kako pa v Stični,
 595 XV     |            se bržkone skuja nevesti in spet zleze v kuto; Stične,
 596 XV     |        hlapec, zaprisežen, nameščen in privezan v pusti pisarni." ~"
 597 XV     |            ni za življenje v celici in da bi s svojim velikim znanjem
 598 XV     |           mizi, se mu je vznemirila in nerodno premeknila knjigo. ~"
 599 XV     |        časih zvesto služila cesarju in na vso moč skrbela za napredek
 600 XV     |          stiški samostan nepotreben in da ovira ljudski napredek,"
 601 XV     |             noroglav zaletel je bil in lesen janzenist. In brez
 602 XV     |             bil in lesen janzenist. In brez olike je. Saj še pomnite,
 603 XV     |           prior krotko ugovarjal. "'In pace locus eius et habitatio
 604 XV     |        locus eius et habitatio eius in Sion' – telo naj mu v miru
 605 XV     |               dober, učen človek je in kaj pameten." ~"Pa so ga
 606 XV     |        besedah je prior pobesil oči in zardel. ~"Cesarica je bila
 607 XV     |      zadosti pametna, da ni verjela in da je precej ukazala deželnemu
 608 XV     |           so jih dobili po nosu." ~"In cesarica ga je posihmal
 609 XV     |          sporočil, kako sta mu opat in vi, pater prior, pomagala
 610 XV     |         tako da je med ljudmi dosti in preveč tistih Trubarjevih
 611 XV     |           preveč tistih Trubarjevih in Dalmatinovih knjig." ~"Branje
 612 XV     |           Le Stična je gledala prav in mi res močno pomagala. Stiški
 613 XV     |             pisali so vendar precej in tudi prevajali v slovenski
 614 XV     |           plemiškimi duhovni velika in lepa izjema. Prav res se
 615 XV     |           na šole. ~"Da, plemiči so in so skoraj zmerom bili slabi
 616 XV     |           zmerom bili slabi duhovni in krivi vseh homatij in prekucij
 617 XV     |       duhovni in krivi vseh homatij in prekucij v Cerkvi; oblastno
 618 XV     |         prekucij v Cerkvi; oblastno in ničemurno so se rvali le
 619 XV     |            kristjani, živeli ubožno in čednostno; tako so ga utrjevali,
 620 XV     |             ga malopridnost velikih in malih, cerkvenih in svetnih,
 621 XV     |         velikih in malih, cerkvenih in svetnih, ni izpodnesla." ~
 622 XV     |           vršala nevihta, grmelo je in treskalo, šipe v oknih so
 623 XV     |         hvali nove cesarske postave in je bilj cesarski kot cesar
 624 XV     |           se je poganjati za častmi in se visoko povzdigovati." ~"
 625 XV     |          Tlačanka je pestovala tele in ga je še hotela, ko je zraslo
 626 XV     |                Kumerdej ga je resno in karajoče pogledal, a priorja
 627 XV     |             vsega, spozna njeno moč in lepoto," je Linhart pritegoval. ~"
 628 XV     |   novotarije," je Kuralt godrnjal. "In prav nič mi niso všeč. Preveč
 629 XV     |       premalo jim je do pravičnosti in premalo spoštujejo osebno
 630 XV     |              češ, nevarni so ljudem in državi." ~"Dosti prida jih
 631 XV     |     Človeških pravic po njihovem ni in močna da je le tista oblast,
 632 XV     |            zli duh. Cesarju se liže in prikupuje, najsi ta počenja
 633 XV     |            bi ga motili z učenostjo in brezbožnostjo. A svet ni
 634 XV     |          učeno govori; le krepostno in pošteno življenje naredi
 635 XV     |          maram jih, ker se skrivajo in – da tako rečem – tla izpodkopujejo
 636 XV     |            ne bi imeli starih navad in če bi opustili častitljiva
 637 XV     |             bili, kar so: hiša miru in učenosti, molitve in dobrote." ~"
 638 XV     |           miru in učenosti, molitve in dobrote." ~"Da, novi čas
 639 XV     |          spotik, dosti bi jih našel in bolj škodljivih in krivičnih." ~"
 640 XV     |            našel in bolj škodljivih in krivičnih." ~"Taka spotika
 641 XV     |           več sužnji svoji gosposki in da smejo lastninsko razpolagati
 642 XV     |      lastninsko razpolagati s seboj in zemljo, ki jo obdelujejo,
 643 XV     |           branijo, zametajo postavo in kmeta še dalje dero s samovoljnimi
 644 XV     |             samovoljnimi davščinami in s preveliko mero ob desetini." ~"
 645 XV     |       ostanek srednjega veka – čast in slava cesarju, da se ga
 646 XV     |         spomnil!" ~"Je, a iluminati in framasoni ga ne vidijo,
 647 XV     |         ljudstva. To hočejo zatreti in menijo, da se ptolej odpre
 648 XV     |           za oblast jim je, za čast in za mogočnost lastne osebe." ~"
 649 XV     |            človeštvo hoče preroditi in si preurediti življenje." ~"
 650 XV     |            odpraviti cerkvene zmede in povzdigovati krščanstvo,
 651 XV     |     avtoriteto – veljavnost oblasti in osebnosti. Cerkvene zmede
 652 XV     |       Cerkvene zmede so se povečale in še bolj spridile." ~"Take
 653 XV     |     prevzetije," je Linhart kimal, "in človeka podpihujejo, naj
 654 XV     |          hitro vstane naše ljudstvo in koliko dobrih in poštenih
 655 XV     |           ljudstvo in koliko dobrih in poštenih vodnikov si zredi." ~"
 656 XV     |             v Novem mestu hira bolj in bolj." ~"Krivi so Novomeščani
 657 XV     |            Duhovni se upirajo šolam in ljudi plašijo z večnim pogubljenjem,
 658 XV     |        krive nauke. Novomeški dekan in prošt Jebačin pravi, da
 659 XV     |        pravi, da je šola nepotrebna in ljudstvu samo škodljiva." ~"
 660 XV     |       stolnica, nunska, šentpetrska in križanska cerkev, semenišče
 661 XV     |      semenišče z velikani ob vratih in znamenje presvete Trojice,
 662 XV     |          tudi cerkev na Šmarni gori in na Dobrovi." ~"In koliko
 663 XV     |       Šmarni gori in na Dobrovi." ~"In koliko knjig so tačas zbrali
 664 XV     |        koliko knjig so tačas zbrali in napisali!" ~"A kaj v akademiji
 665 XV     |         živi pogovor med Kumerdejem in Linhartom. ~"Saj veš, kako
 666 XV     |          nikoli več ne bi videl. On in Japelj se zdaj ubadata s
 667 XV     |           prevajanjem svetega pisma in ne vesta, ali bo smelo kdaj
 668 XV     |           da bi likal ljudski jezik in knjige pisal v domačem jeziku. ~"
 669 XV     |          pulijo iz slovenske zemlje in ker so lačni blaga in slave,"
 670 XV     |        zemlje in ker so lačni blaga in slave," je Linhart otožno
 671 XV     |             Kumerdej ugovarjal. "Ti in Kuralt se ne pulita iz domače
 672 XV     |           marveč zmerom le za Nemce in Latince?" ~"Modro, pametno
 673 XV     |             ulicah žvižgal paglavec in z bosimi nogami repeškal
 674 XV     |             je spomnil svoje namere in urno odšel. ~"Ta uskoči,
 675 XV     |           je," je Kumerdej menil. ~"In vendar ga mrzim," je Linhart
 676 XV     |         grdo očrnil stiškega opata. In stavil bi ne vem kaj, da
 677 XV     |        Stiški dvorec na Starem trgu in brž napisal, kar ga je tiščalo.
 678 XV     |              Pisanje je potlej zvil in odnesel v škofijsko pisarnico. ~"
 679 XV     |         veste, da tega ne moremo mi in ne smemo." ~Pokaral ga vendar
 680 XV     |             prijazni so bili z njim in pozvedovali, koliko kaj
 681 XV     |    spraševali, si vse lepo zapisali in mu obljubili: ~"Cesarsko
 682 XV     |        vesele volje vračal v Stično in si slikal lepo življenje,
 683 XV     |             ni, malomarno so delali in dosti postavali. Grajskega
 684 XVI    |             mu je, da bi se jokal. ~In v tiste najhujše dneve je
 685 XVI    |        najhujše dneve je Poberè vèn in vèn rinil za opatom. ~"Ali
 686 XVI    |       poniževal topoglavim tlačanom in samogoltnim graščakom. Hudo
 687 XVI    |               Gabrovci so samoglavi in občutljivi, Stičani domišljavi
 688 XVI    |      občutljivi, Stičani domišljavi in opravljivi, vsi vkup pa
 689 XVI    |        opravljivi, vsi vkup pa trdi in grdi, čisto nekrščanski
 690 XVI    |             grdi, čisto nekrščanski in brez vsake umske vzgoje ...
 691 XVI    |             jih nova šola kaj umedi in prenaredi ...? Prizadevanje
 692 XVI    | Prizadevanje stiškega samostana sto in sto let, kaže, je bilo kakor
 693 XVI    |         grajska gosposka z desetino in s tlako? In so se mu tlačani
 694 XVI    |     gosposka z desetino in s tlako? In so se mu tlačani vsa stoletja
 695 XVI    |         stoletja le hinavsko lizali in pritajevali, da bi več milosti
 696 XVI    |      pritajevali, da bi več milosti in dobrot uživali ...? Oh,
 697 XVI    |         prav, da se samostan opusti in svetu tu okoli drugi gospodar
 698 XVI    |          kako boste brez dobrotnika in zavetnika, ki ste ga bili
 699 XVI    |        Volneje je mislil o Stičanih in Gabrovcih, o Poberetu in
 700 XVI    |            in Gabrovcih, o Poberetu in Trlepu. Mladima dvema je
 701 XVI    |             pomagati, da se zbogata in vzameta. Ali bo mogoče?
 702 XVI    |           bo mogoče? Trlep le molči in brezasto gleda izpod klobuka,
 703 XVI    |             Francè sam pa se skriva in še zmerom kuha jezo na Nežo.~
 704 XVII   |               je kar ječal od obupa in togote. ~"Oče", se je naposled
 705 XVII   |         čakati. Poiskal je Matevžka in ga stresnil za ramo. ~"Matevžek,
 706 XVII   |           velel, naj stopi v Stično in naj pozve, ali je Poberetova
 707 XVII   |           je Poberetova Neža zdrava in kaj počenja. ~"I, kaj si
 708 XVII   |           vse koščice, če zineš kje in oznaniš, da sem te poslal
 709 XVII   |         Pojdi, dobro opravi povelek in kmalu se vrni. Ne bo ti
 710 XVII   |            vedel za zdraho med Nežo in Francetom in za srčne bolečine
 711 XVII   |        zdraho med Nežo in Francetom in za srčne bolečine tudi Nogrškega
 712 XVII   |            ko je drobencal v Stično in vso pot svedral zvite nakane,
 713 XVII   |        poldne. ~"Čemu bi se, prazen in slabičen, kakršen sem, lomil
 714 XVII   |    prijemlje suha, raskava krpa ... In Francè, ki od bolne ljubezni
 715 XVII   |             od bolne ljubezni medli in nori, mi vse koščice podrobi,
 716 XVII   |          glej, se je bližala Krtuca in postajala; zvedela bi bila
 717 XVII   |           zvedela bi bila rada, kam in po kaj hoče Matevžek. ~"
 718 XVII   |            migal. "Le pridi brž sem in daj, če je poslal tebe!" ~"
 719 XVII   |             opatu, da te požene ven in jo spet blagoslovi! Če taka
 720 XVII   |                Krtuca je zavreščala in jo na ves splav ubrala proti
 721 XVII   |            rok," je odmajal z glavo in legel v senco, da bi spočit
 722 XVII   |        moški je norec, ves nezaupen in poln sumničenj, prave je
 723 XVII   |           ni mutasta nobena, neumna in jezična je vsaka, pike ji
 724 XVII   |        prideš pet na svatbo." ~"Pet in pit, kar vedeti mi daj,
 725 XVII   |            kakor hruška o mali maši in dedca potrebna kakor grešna
 726 XVII   |        brinovec pregnal?" ~"Bi, bi! In potreben bi ga bil, tako
 727 XVII   |             ga je nedolžno vprašala in povabila v hišo. ~"Po Temeniški
 728 XVII   |             sem se kisal," je rekel in brž kavsnil debel požirek
 729 XVII   |             kolovratim že nekaj dni in gledam čudne stvari." ~"
 730 XVII   |             zdravih deklet, pridnih in močnih pa že tako, graščansko
 731 XVII   |            ves pod. Hoj, če dekleta in fantje skočijo vkup, bo
 732 XVII   |             Pri Repniku na Cesti že in pri Pribilu tudi." ~"Kaj
 733 XVII   |          sebi vzel." ~Neža je rdela in molčala. ~"Ali ti ni Francè
 734 XVII   |             tudi ajdo so že vsejali in repo. Zdaj se s punčko igrajo,
 735 XVII   |        pasli s samim presnim zeljem in napajali s tolkovcem iz
 736 XVII   |      nikamor, jutri so si že sovraž in se kujajo za prazen nič.
 737 XVII   |           besedo?" ~Neža je molčala in še glasneje jokala. ~"Le
 738 XVII   |          vseh strani, pridi tudi ti in pritisni Franceta." ~Neža
 739 XVII   |        Franceta." ~Neža je pokimala in si s predpasnikom obrisala
 740 XVII   |            drugič kljunil brinovček in v mislih zaklel, da je stiška
 741 XVII   |            Greši, grdo razžali tebe in tvoj rod, potlej pa še hoče,
 742 XVII   |          pridem!" je naposled rekla in se spet zjokala. ~Da bi
 743 XVII   |            bistro glavo moram imeti in gladek jezik," si je mislil
 744 XVII   |         gladek jezik," si je mislil in počasi šel. ~
 745 XVIII  |        nabralo iz stiške gospoščine in od drugod. ~Cerkvica svetega
 746 XVIII  |      svetega Mihaela, vsa ozaljšana in pobeljena, je kakor nova
 747 XVIII  |           na tratini pekli kozličke in prašičke, pod velikim šotorom
 748 XVIII  |          velikim šotorom iz bukovih in gabrovih vej je umen Primskovčan
 749 XVIII  |       poskusiti samo Vrbičev gospod in Matevžek, ker je Primskovčan
 750 XVIII  |           držiš, samo Nežo mi spazi in me hitro pokliči, ko pride,"
 751 XVIII  |            tistile očitno prenašajo in si jo pulijo iz rok v roke!" ~
 752 XVIII  |       sezidal pred več sto leti." ~"In opata samega in kdor še
 753 XVIII  |            leti." ~"In opata samega in kdor še bo z njim, dobi
 754 XVIII  |          spravi!" ~"Že res, pijancu in stiškemu opravljivcu se
 755 XVIII  |             zdrdrala opatova kočija in se, še preden so se umirili
 756 XVIII  |             še preden so se umirili in razmaknili, ustavila pred
 757 XVIII  |             stopili opat, dva patra in šentviški župnik Ignacij
 758 XVIII  |            Sebastijan Kralj. ~Trlep in sinovi so jih spoštljivo
 759 XVIII  |           jih spoštljivo pozdravili in jim pripravili posodo, da
 760 XVIII  |              Opat je vabilo sprejel in se z gospodi napotil v cerkvico,
 761 XVIII  |      spotoma mu je v misli na obred in mašo vendarle uhajalo občudovanje:
 762 XVIII  |            spretno postavlja besedo in kako moško in gosposko vabi
 763 XVIII  |      postavlja besedo in kako moško in gosposko vabi v goste!" ~
 764 XVIII  |           stegoval ročice po Trlepu in njegovih fantih, opat se
 765 XVIII  |             teman. ~Trlep je opazil in je hudo zameril. "Kaj mu
 766 XVIII  |             ven. ~Ali opat je misli in besede že obračal drugam
 767 XVIII  |            besede že obračal drugam in je naravnost vprašal Trlepa: ~"
 768 XVIII  |          rekel ni nič, le zardel je in prebledel. ~"Če je tako,
 769 XVIII  |             ukloni, davščino, tlako in desetino hoče še po starem
 770 XVIII  |          desetino hoče še po starem in Toneta ne mara na Slabetovo
 771 XVIII  |        domačijo." ~Tone je vzdihnil in pobesil glavo. ~"Videli
 772 XVIII  |              da se mož ne bo krivil in da se tudi Francè lepo mehča,
 773 XIX    |          Trlep je obstal med sinovi in se zamislil. Prebito ga
 774 XIX    |       posvetu so poklicali Matevžka in mu veleli, naj se urno napase
 775 XIX    |          veleli, naj se urno napase in ne preveč napije. ~"Do Slabeta
 776 XIX    |           bi to stvar opravil bolje in hitreje." ~"Meni je Sotečan
 777 XIX    |              počival je pri znancih in si primakal suhi jezik,
 778 XIX    |        zmerom, če ni tudi zagoveden in siten." ~"Hm. Kar precej
 779 XIX    |            Ne, jutri se vrni ti sam in povej, da pridem precej,"
 780 XIX    |          pridem precej," je odločil in stopil v hlev, da bi videl,
 781 XIX    |            ki mu je stregla z jedjo in pijačo. "Ker si tako dobrih
 782 XIX    |             kar gorko," je blebetal in lagal, kako je Tone mendral
 783 XIX    |             je Tone mendral za njim in mu naročal pozdravov sto
 784 XIX    |            mu naročal pozdravov sto in sto. ~"Nekaj je res, nekaj
 785 XIX    |          jih prinesel še lepo mokre in gorke." ~Polona se je od
 786 XIX    |             strila, Slabeta je bolj in bolj skrbelo. ~"O, da se
 787 XIX    |      spomnil!" je Matevžek poskočil in si segel v žep. "Ná tole
 788 XIX    |            da jo požre, pa bo kmalu in vse srečno." ~"Kaj jo res
 789 XIX    |          babe, ali pa očitno brenči in nori – kakor Francè in Neža ... ~"
 790 XIX    |       brenči in nori – kakor Francè in Neža ... ~"Kako se neki
 791 XX     |        Trlep je malo prej s Tonetom in Janezom godrnjaje šel na
 792 XX     |            časa je mož mirno gledal in bolj od strani poslušal
 793 XX     |        naposled pa je stopil mednje in se ujezil na glas: ~"Stojte,
 794 XX     |      veselje, cerkvice ti ne zapijo in ne požro!" se je upiral
 795 XX     |            Saj so menihi že mrknili in za varuha krščanskih čednosti
 796 XX     |       čutili, kam te besede merijo, in so od togote puhali. ~"Še
 797 XX     |             krčme ne svatbe, godete in plešete pa. Za vso sosesko
 798 XX     |           bi še dlje vreli s pitjem in vpitjem." ~Trlep je molčal
 799 XX     |          vpitjem." ~Trlep je molčal in grdo gledal, upirati se
 800 XX     |         mene," je Trlep odmajeval, "in opravljivci vse gospoščine
 801 XX     |          trebi steze," si je mislil in še enkrat pokimal. ~Francetu
 802 XX     |           trlepovsko občutljivostjo in z vročo ljubosumnostjo. ~"
 803 XX     |            Sredi Šentvida je postal in togotno s peto udaril ob
 804 XX     |         mene nič ni?" ~Tako je stal in ni vedel, kaj bi. Nazaj
 805 XX     |              da ga je Neža pozabila in se v Nograškega zamaknila. ~* * *~
 806 XX     |           si z vinom dušo privezali in da bi se po stari navadi
 807 XX     |           imeli zadosti oster jezik in so se meniškim bajtarjem
 808 XX     |           menili. "Z ljudmi so bolj in bolj prijazni, kakor da
 809 XX     |           užene zagovednega Trlepa, in se je lepo vdal." ~"O Trlep
 810 XX     |           moško se je ves čas držal in da so se mu vnanji ljudje
 811 XX     |        Trlep ti je hlačal z gospodi in se menil s samim patrom
 812 XX     |         kakor bi bil graščak Malega in Velikega Gabra." ~"Ti, če
 813 XX     |     odpeljali." ~"Trlep je res zvit in ubrisane glave, po meniški
 814 XX     |          zemlji jih je ugreval bolj in bolj. Vsi hripavi so vpili
 815 XX     |          bolj. Vsi hripavi so vpili in se dušali, da je bilo že
 816 XX     |            menihe," se je drl močan in prav glasan Stičan, "tako
 817 XX     |        zagrabi, ti drži kakor Trlep in ne izpusti nikoli več." ~"
 818 XX     |           jesti ne bi imeli kaj!" ~"In bi hodili prosit k vam,
 819 XX     |            bos cigan po Zagrebu." ~"In noben Stičan še ni beračil
 820 XX     |           bo pa beračil po Šentvidu in povsod drugod." ~"Na porti
 821 XX     |            bi lizali meniških skled in da ne bi tiščali za menihi
 822 XX     |             ne bi tiščali za menihi in ljudi opravljali." ~Stičanom
 823 XX     |         leto lotili še opata samega in ga obrekli tako grdo, da
 824 XX     |           po opravljivem smrčku." ~"In vendar je vsakemu Stičanu
 825 XX     |         siti so vašega podrepništva in opravljanja. Samo vemo ne,
 826 XX     |        zadosti, tako ste samogoltni in skopariti." ~"O, ko pojdejo,
 827 XX     |             ki so najbolj priskutne in opravljive babe na svetu?" ~"
 828 XX     |          Stičanih, pa ti so molčali in oči umikali. ~"Šentviška
 829 XX     |        počasi stopil Trlepov Francè in se ozrl po vseh obenem. ~"
 830 XX     |             vi! Za vrata imate leso in jo kar odslanjate. Prava
 831 XX     |             je še zmerom mirno stal in se po sili smehljal. ~"O
 832 XX     |           da te vidim! – Na, pij no in vesel bodi med nami." ~"
 833 XX     |           precej," mu je ta pokimal in sél med Šentvidce, da zamere
 834 XX     |         kimal Šentvidec. "Za Trlepa in njegovo cerkev ve pol dežele." ~"
 835 XX     |        Pater opat rad zdrsne mednje in tistile Poberè kar na debelo
 836 XX     |         zadregi drugam redal besede in se po strani oziral v Stičane. ~* * * ~
 837 XX     |           so se že menili o vremenu in letini, le Poberè ga je
 838 XX     |           pokimal Šentvidcem, vstal in sedel k Poberetu. ~"O Francè!"
 839 XX     |             ga je ta udaril po rami in mu natočil vina. "Kako je
 840 XX     |         prišla oba, kar pozakleniti in iti pa le nisva mogla. Dom
 841 XX     |         varovati, živino opravljati in prašiče hraniti vendar mora
 842 XX     |           mu je mirilo, misli, lepe in že čisto spravljive, so
 843 XX     |          pride iz prepirljive krčme in morda kaj zve o Neži. ~"
 844 XX     |         njima, "pazi, Stičan je!" ~"In zeta si išče, glej, da ne
 845 XX     |           se je izmuznil Šentvidcem in da zdajle lahko pretiplje
 846 XX     |           Najprej mi obletuješ hčer in ji blodiš pamet, potlej
 847 XX     |       blodiš pamet, potlej se kujaš in jo spravljaš v jezike. Zakaj?" ~"
 848 XX     |           rekel skoraj trdo. ~"Prav in lepo, da imaš očeta tako
 849 XX     |             pa ni, da še kuhaš jezo in da ne daš do sebe." ~"Kako
 850 XX     |         umikaš se, ni te več blizu. In nič ne misliš, da mi tako
 851 XX     |              Francè je potrt molčal in težko dihal. ~"Kaj meniš,
 852 XX     |           naj bi mi bila privoščila in umaknila tisto, no, kar
 853 XX     |             bi bilo dobro. Pa je ni in nobene stopnje ni storila,
 854 XX     |             opravljive stiške babe. In če ti nebi bil taka vihra,
 855 XX     |           naši hiši ni nič do časti in dobrega imena? " ~"Nikoli
 856 XX     |           dobrega imena? " ~"Nikoli in nikjer nisem rekel žal besede
 857 XX     |             se pa le posmehuje Neži in meni – anti slišal si otodile.
 858 XX     |      popravim; storita to tudi Neža in vi." ~"Neža in jaz veva,
 859 XX     |            tudi Neža in vi." ~"Neža in jaz veva, da morava tvojemu
 860 XX     |            očetu reči dobro besedo, in jo tudi bova, ko pridemo
 861 XX     |        vašega praga." ~"Torej: Neža in jaz naj se brž ko brž pražnje
 862 XX     |             ko brž pražnje oblečeva in na ves splav pritečeva snubit?"
 863 XX     |          hudih. Trmoglavo je molčal in gredoč smukal mladovje iz
 864 XX     |           Francè," je Poberè postal in ga možato pogledal: "Nikar
 865 XX     |           speklo, kar ustavil se je in togotno puhnil skozi nosnice. ~"
 866 XX     |          Otrok mi trpi prehude muke in mene, očeta, srce boli,
 867 XX     |           drugim, pa pridem z brati in s sto Gabrovci in vam Poberevino
 868 XX     |             brati in s sto Gabrovci in vam Poberevino in vso Stično
 869 XX     |          Gabrovci in vam Poberevino in vso Stično raztolčem v sončni
 870 XX     |            še bila pregraja med njo in njim. ~"Kakor veš in znaš,"
 871 XX     |            njo in njim. ~"Kakor veš in znaš," je mož odrezano rekel
 872 XX     |               je mož odrezano rekel in se ozrl kvišku. Sonce se
 873 XX     |            mu pritrkovali ščinkovci in strnadi. ~Francè spet ni
 874 XX     |           je pod Gradiščem poslovil in obrnil proti domu. ~"Pa
 875 XX     |            Saj nisem," je zamomljal in povedal, kje je bil in s
 876 XX     |    zamomljal in povedal, kje je bil in s kom. ~"V krčmi? Kaj ti
 877 XX     |             Francè se je po večerji in molitvi potrt splazil v
 878 XX     |          ima povsod. Poje, pije kje in misli, da prvi izza mize
 879 XX     |             Ali pa je kaj izžežnjal in so ga Sotečanovi biriči
 880 XXI    |        Gaber. ~Polona ga je z jedjo in s primako okrepila in mu
 881 XXI    |         jedjo in s primako okrepila in mu za Toneta naročila sto
 882 XXI    |           mu za Toneta naročila sto in sto skrbi, da si vseh tistih
 883 XXI    |             bo mi je sile za streho in skledo." ~Pot mu ni bila
 884 XXI    |          Vsaka vasica ga je gostila in mudila in nobena ga ni pojila
 885 XXI    |             ga je gostila in mudila in nobena ga ni pojila z vodo,
 886 XXI    |             ko jim je pravil novice in prepeval lepe, a tudi obaltne
 887 XXI    |            je bolj počasi, postajal in se oziral po hribovitem
 888 XXI    |    Krajinške njivice so si opomogle in hote ozelenele. ~Svet se
 889 XXI    |           klamal proti Malemu Gabru in zašaral v hraščino in smrečje
 890 XXI    |         Gabru in zašaral v hraščino in smrečje nad Kuščarjekom. ~"
 891 XXI    |        otožno oglašal čuk, iz trhle in suhe štorovine je tu, tam
 892 XXI    |       nikamor več se ni upal ozreti in žejen je bil kakor duša
 893 XXI    |           se je ponevedoma le motal in sukal skoraj na istem mestu
 894 XXI    |         sukal skoraj na istem mestu in se bal kakor krava, ko brodi
 895 XXI    |         Začel je peti, a glas, slab in komaj slišen, se mu je tresel
 896 XXI    |             ali veste zdaj, kdo sem in da se vas ne bojim?" je
 897 XXI    |           nog pa se mu sproži kamen in se zatrklja nekamo daleč
 898 XXI    |            se zatrklja nekamo daleč in globoko. ~"Jezus Nazarenski,
 899 XXI    |        zavpil, dotipal staro smreko in jo objel z obena rokama. "
 900 XXI    |             pobrali vsak svoj cepec in se na ves splav zadrevili
 901 XXI    |            čarovnice, so me omotile in zvodile, da se še geniti
 902 XXI    |            nisem upal več." ~"E, ti in tvoje vešče! Kaj si jih
 903 XXI    |       bliskalo," je Matevek lagal. "In smrdele so kakor star zaprtek,
 904 XXI    |            Da, kdor veruje v duhove in čarovnije, se menihom zameri." ~"
 905 XXI    |           da se ne boji babe, volká in duha, ta grdo laže." ~"Ali
 906 XXI    |             nisem." ~"Napil, napil! In v pijanosti zašel in na
 907 XXI    |         napil! In v pijanosti zašel in na pomagaj sklical ljudi
 908 XXI    |         malo primake spravilo ob um in nogé?" ~"No, da si le živ
 909 XXI    |           nogé?" ~"No, da si le živ in cel – strah že še prespiš?"
 910 XXI    |           drugega. ~"Bog vam povrni in ljuba Mati božja," se je
 911 XXI    |         kadar te bo spet strah noči in bab." ~In so se razšli:
 912 XXI    |           spet strah noči in bab." ~In so se razšli: Ceščani na
 913 XXI    |           motil pri Slabetu ali kje in še zdaj prišel sam?" je
 914 XXI    |           Biba leze, tovor nese. To in vse do zadnje dlake razpovem
 915 XXI    |           tako daljo." ~"Saj lakote in žeje menda nisi trpel, kajne?" ~"
 916 XXI    |            Zato pa sem žejen zdajle in ves hromoten, da ne vem,
 917 XXI    |            hodim. Kaj menite, dolgo in nevarno pot sem prehodil
 918 XXI    |           pa od nepočakanosti brska in milo kokljá kakor koklja,
 919 XXI    |          prišel že z njim, a Trlepu in Vrbičevemu gospodu je potlej
 920 XXII   |           režal vate, rohni tudi ti in zvenči z goldinarji v žepču.
 921 XXII   |             se mora človek še bosti in pogajati za pisano cesarsko
 922 XXII   |              se je starec posmehnil in z očmi trenil v Trlepa. ~
 923 XXII   |            Trlepa. ~Trlep je molčal in gledal pod mizo. ~"In kdo
 924 XXII   |        molčal in gledal pod mizo. ~"In kdo jih plačuje, gosposke
 925 XXII   |      znašamo davke, vse davke, prve in druge roke? Kaj smo mi tu
 926 XXII   |         vedel tudi to." ~"Spočij se in kar odtod stopi v Novo mesto,"
 927 XXII   |            ne trati." ~"Pot tja dol in nazaj me zamudi dva, tri
 928 XXII   |            čveknil," je sin spoznal in zardel. ~"Kaj pa, če bi
 929 XXII   |            rokama, če je le še živa in prava!" je Slabè trdo rekel. "
 930 XXII   |            Njegova beseda je zmerom in povsod toliko zalegla." ~"
 931 XXII   |       menihi zmerom pomagali svojim in drugim ljudem." ~"E, kaj!"
 932 XXII   |           Ne prosjačimo več milosti in podpore – hlapčevsko je
 933 XXII   |            Sami si zavihajmo rokave in delajmo, pa bo!" ~"Vse prav,"
 934 XXII   |           je Vrbičev gospod momljal in si počasi molzel osivelo
 935 XXII   |        staro moč." ~Trlep je molčal in gledal skozi okno. ~"Da,"
 936 XXII   |           Da," je Slabè vzdihoval. "In še vem ne, jo bom kupiti
 937 XXIII  |             odpeljala Anton Linhart in Martin Kuralt. Graščak na
 938 XXIII  |             Kuralt. Graščak na Grmu in graščak na Strugi sta ju
 939 XXIII  |            bil tačas posebno otožen in hud, je bilo do razvedrila,
 940 XXIII  |       letopisec pater Pavel Pucelj, in ker bi bil rad pregledal
 941 XXIII  |           je Linhart dvignil pogled in z očmi mrknil po sivem zidovju
 942 XXIII  |           je trudno odmahnil z roko in si prejezdil nogo čez koleno,
 943 XXIII  |         misel je ostala pri njem. ~"In tu zibka stiškega samostana,"
 944 XXIII  |            Da, a stekla je v Stični in sto in sto let zibala dosti
 945 XXIII  |           stekla je v Stični in sto in sto let zibala dosti dosti
 946 XXIII  |           zibala dosti dosti lepega in dobrega za vso dolenjsko
 947 XXIII  |               Svet si že teše drugo in drugačno, a kaj se bo zibalo
 948 XXIII  |       gledam po strani; drugačna je in zasluži, da bi jo cesar
 949 XXIII  |       dozori, si kosec nabrusi koso in pokosi tudi cvetke, ki jih
 950 XXIII  |           škoda, ker so lepe za oko in srce in ker še medijo čebelam." ~
 951 XXIII  |          ker so lepe za oko in srce in ker še medijo čebelam." ~
 952 XXIII  |           je že drsel po Peščenjeku in prašil skozi Višnjo goro.
 953 XXIII  |             pred pragom svojih bajt in se gosposko držali. ~Kuralt
 954 XXIII  |             jih je podsmešno gledal in se jim poredno smehljal;
 955 XXIII  |            spočiti konji so hrznili in stekli po ravni cesti. Iz
 956 XXIII  |             je božal stiško okolico in drsel po umno obdelanem
 957 XXIII  |           polju. Samostanski bratje in tlačani so v široke kraje
 958 XXIII  |             so mu obiskovale doline in gričevje, ki jih je ljubil,
 959 XXIII  |            prišle od čisto drugod, "in lepo je nama pa le bilo
 960 XXIII  |            ujameš dobro, lepo misel in jo s peresom predeš po papirju,
 961 XXIII  |           papirju, pa ti jekne zvon in moraš planiti v kor, da
 962 XXIII  |              je Kuralt godrnjavsnil in premolknil. ~Molčal je tudi
 963 XXIII  |              Molčal je tudi Linhart in se na levo tiho pozdravljal
 964 XXIII  |            sredi ponosnega Šentvida in s cerkvico svetega Nikolaja,
 965 XXIII  |        duhovščina je puhla, nevedna in včasih prav posvetna, menihi
 966 XXIII  |        posvetna, menihi pa so učeni in pobožni možje." ~"Ne vsi." ~"
 967 XXIII  |         niso enaki vsi." ~"Prsti so in vedo, čemu so. A marsikateri
 968 XXIII  |         zdaj je v Stični bilo štiri in petdeset opatov. Vsi so
 969 XXIII  |          Vsi so bili dobri, pametni in učeni možje; le dva sta
 970 XXIII  |           se je zbal klepetave babe in zatajil Učenika." ~"In vendar
 971 XXIII  |         babe in zatajil Učenika." ~"In vendar ne bo prav, če stiške
 972 XXIII  |          preganjali ljudi, ki dosti in pošteno delajo?" ~Linhart
 973 XXIII  |     privzdignil ramo, češ, tako je, in se zagledal po širokih travnikih
 974 XXIII  |        travnikih pod Radohovo vasjo in Pljusko. Cesta se je kmalu
 975 XXIII  |            je kmalu nekoliko napela in potegnila ob hosti nad vasjo
 976 XXIII  |         hoste, popustili urni drnec in prešli v mirno tekoč in
 977 XXIII  |             in prešli v mirno tekoč in droban korak. ~"Da, tako
 978 XXIII  |        človek je kakor brez veljave in postave – pravica zvrhoma
 979 XXIII  |          tak. Moder človek presliši in spregleda, kar mu ni všeč." ~"
 980 XXIII  |     dolinica, ki se vdira med Cesto in Malim Gabrom." ~"Saj se
 981 XXIII  |         trudim, da bi pihnil na vse in se skril kam v samoto." ~"
 982 XXIV   |         hišo so stali domači, Slabè in Vrbičev gospod. ~"Moško
 983 XXIV   |          gospod. ~"Moško se postavi in kmalu vrni," je Trlep naročal
 984 XXIV   |          odpravljal v Novo mesto. ~"In ne govori na dolgo nit,"
 985 XXIV   |        zabičeval. "Povej ob kratkem in vse po pravici." ~"Peljal
 986 XXIV   |      vzameta s seboj, ju vržemo dol in se odpelješ ti sam!" so
 987 XXIV   |             Slabè je pokimal Trlepu in skočil na voz. ~"Srečno
 988 XXIV   |         skočil na voz. ~"Srečno pot in opravi dobro!" je Trlep
 989 XXIV   |      napačna," se je Trlep obrnil. "In vendar: oba sta bila že
 990 XXIV   |             so ga vselej razvedrile in zamotile, to pot pa so misli
 991 XXIV   |      samosvoje živela, dosti trpela in močno slovela v vseh časih ... ~
 992 XXIV   |            je sijalo, vroče je bilo in brez vetra, svet je kakor
 993 XXIV   |       Trlepovina naj ne zgubi imena in spomina ... Nacetu, dobri
 994 XXIV   |              pa se Trlepovina umiri in jo sreča pogleda na vse
 995 XXIV   |         hišo. Obraz se mu je svetil in srce mu je bilo polno vere
 996 XXIV   |          srce mu je bilo polno vere in upanja.  Vrbičev gospod
 997 XXIV   |       oprijemši rogačkala med njimi in se glasno smejala. ~A ko
 998 XXIV   |     glasneje, mu zakoracala naproti in se z obema ročkama oklenila
 999 XXIV   |           pobožal ji je mehke laske in se nasmehnil. Punčki se
1000 XXIV   |        nagnila nazaj, iz modrih očk in rdečih ustk se je smehlajl