Chapter

1001 XXIV   |           bi rada?" se je pripognil in si jo dvignil v naročje. "
1002 XXIV   |         spet tekaj," se je oče vdal in jo postavil na tla, a to
1003 XXIV   |                jo je razumel, sedel in si jo postavil na kolena. ~"
1004 XXIV   |            mu drobencala po kolenih in se stegovala, da bi ga ujela
1005 XXIV   |             brke, kmalu pa obžedela in mu zadremala ob prsih. Nace
1006 XXIV   |            misli hodile za Slabetom in se vračale k sinovom. ~"
1007 XXIV   |             kujal?" ~Francè je rdel in molčal. ~"Neroden si, veš." ~"
1008 XXIV   |            že lahko stopiš v Stično in uravnaš, da boš kaj kmalu
1009 XXIV   |             bilo jeze, prej dobrota in pohvala. ~"Vidim, ne boš
1010 XXIV   |        svoje soli," je počasi dejal in vstal. ~"Oče, pojdite, uravnajte
1011 XXIV   |             Slabè naj se prej vrne. In da Polone ne bo skrbelo,
1012 XXV    |          Velikega Gabra sta Linhart in Kuralt po velikem že zvedela,
1013 XXV    |           kaj Slabeta posebno tišči in da jo mahne še do samega
1014 XXV    |             pomore do pravice njemu in soseski. ~"Tako, tako, vidiš!"
1015 XXV    |             po kolenu. "Le hud bodi in nikar se ne vdaj!" ~"In
1016 XXV    |             in nikar se ne vdaj!" ~"In res zapreti, da pojdeš do
1017 XXV    |        privijem ga!" je Slabè kimal in se čudil gospodoma, ki kar
1018 XXV    |      Témeniške doline, poln zelenja in sonca, jih je prijazno gledal.
1019 XXV    |      prijazno gledal. Med jelševjem in vrbjem se je zamudno krivenčila
1020 XXV    |       skrivale zidanice, bele lise, in si mižikale z Malim in Velikim
1021 XXV    |              in si mižikale z Malim in Velikim Gabrom.  "Lepo,
1022 XXV    |           zmagovalo tudi Kuralta. ~"In stiški samostan je udelal
1023 XXV    |           pravil. "Primskovo je lep in večen spomenik Stične."  "
1024 XXV    |           Materi božji iskal pomoči in zavetja. Če ga je kaj prida
1025 XXV    |         zavetja. Če ga je kaj prida in moža, si po nobeni postavi
1026 XXV    |             ki se bojimo Boga Očeta in se zatekamo k materi – k
1027 XXV    |           drugega dela kakor loviti in v krdelo zganjati smrdljive
1028 XXV    |           no," se je Linhart smejal in tolažil Slabeta, ki je debelo
1029 XXV    |         mlad, mestno oblečen človek in pozdravil s širokim črnim
1030 XXV    |            Torej ste že doštudirali in znate vse?" se je Kuralt
1031 XXV    |            Jaz, glejte, se učim ven in ven skoraj že dvajset let,
1032 XXV    |           svetega pisma, iz ustnega in zgodovinskega izročila in
1033 XXV    |           in zgodovinskega izročila in iz razuma, ki nam ga bistrijo
1034 XXV    |            hočete sveto pismo zmoči in vsaj nekoliko razumeti." ~
1035 XXV    |      razumeti." ~Mladenič je zardel in molče pobesil oči. ~"Kdo
1036 XXV    |          Linhart prijazno vprašal. "In kam ste se namenili?" ~"
1037 XXV    |            te napravi za prošta!" ~"In če me ne – ?" ga je dijak
1038 XXV    |            lepo otresem domači prah in pojdem kam daleč daleč;
1039 XXV    |          poženi!" je Linhart ukazal in se nejevoljen ozrl po prevzetnem
1040 XXV    |            Kuralt godrnjal sam vase in se spominjal pogovora pri
1041 XXV    |            že puli iz domače zemlje in ponuja – tuji!" ~Še Slabetu
1042 XXVI   |                        XXVI.~Francè in Nace sta se, kakor jima
1043 XXVI   |             bi Poloni povedala, kam in pókaj je šel Slavbè. Hodila
1044 XXVI   |         dekleta so neki prav pridna in lepa," je še Nace pomagal, "
1045 XXVI   |         lepa," je še Nace pomagal, "in toliko jih je, da se kar
1046 XXVI   |         očetom je lazil tudi todkaj in ni izbiral deklet, le denar
1047 XXVI   |         Drhal je drhal, kratkovidna in krivična je zmerom." ~Po
1048 XXVI   |          mogel plačati." ~"Da, zima in gosposka ne prizanašata." ~"
1049 XXVI   |            zadosti, zmerom hoče več in več." ~"In prav bika se
1050 XXVI   |          zmerom hoče več in več." ~"In prav bika se ti je zdaj
1051 XXVI   |            že prebiti pod Sotečanom in še smo tu. A če Slabè kaj
1052 XXVI   |           kjer že, bo konec soteške in vse take gosposke ..." ~"
1053 XXVI   |                Aha," je mož pokimal in se z bližnjico spustil pod
1054 XXVI   |         spustil pod Kozjek. ~Francè in Nace sta zamišljena in molče
1055 XXVI   |       Francè in Nace sta zamišljena in molče hitela svojo pot.
1056 XXVI   |             bi ga Slabè ukrivil ... In če ga ne užene, se Tonetu
1057 XXVI   |             vse lepe sanje o Poloni in Slabetovini ... ~Nič več
1058 XXVI   |               je Nace povedal svojo in bratovo misel. ~"Da, človek
1059 XXVI   |              se je nekoliko umirila in ju pogostila. ~"Graščak
1060 XXVI   |          ubral." ~"Le stoj, graščak in valpet se že še uneseta,
1061 XXVI   |             Bojim se obeh, graščaka in valpta, strašno se ju bojim." ~"
1062 XXVI   |             oba kmalu, "tu ostaneva in te varujeva, dokler se Jurko
1063 XXVI   |            nisva storila nič žalega in – stiška sva." ~"Pa Trlepova.
1064 XXVI   |         stiška sva." ~"Pa Trlepova. In to je gradu zadosti, ker
1065 XXVI   |           dobro opravi pri glavarju in da po njem užene silovitega
1066 XXVI   |             Storil se je večer, lep in topel. Nekje daleč so peli
1067 XXVI   |        blizu so jim pomagali črički in murni, po travniku so škrtali
1068 XXVI   |         večerji so sedeli pred hišo in se pogovarjali. ~Kar ti
1069 XXVI   |           sem govorjenje," je rekel in ostro pogledal oba Trlepa, "
1070 XXVI   |           ne razbojnika." ~"Kdo sta in odkod, vprašam še enkrat." ~"
1071 XXVI   |             povedala; ker pa rohniš in tresoritiš, ne zveš – kar
1072 XXVI   |            se priklatila semkaj!" ~"In če ne pojdeva?" ~"Zgrda
1073 XXVI   |           grajskih biričev. ~Francè in Nace sta poskočila in se
1074 XXVI   |        Francè in Nace sta poskočila in se zaprašila v možake. Pa
1075 XXVI   |        precej so ju imeli pod seboj in jima roke zvezali na hrbtu. ~
1076 XXVI   |        zalezujete kakor razbojnike? In v moji, naši hiši?" ~"Pojdimo,
1077 XXVI   |     iztrkamo trlepovsko prevzetnost in da vaju odvadimo ščuvanja
1078 XXVI   |        gospoščini!" je valpet velel in šel, za njim pa togotna
1079 XXVI   |           ju nekaj dni zapro v vozo in izpostijo, da bi se, kakor
1080 XXVI   |            rekel, primerno ukrotila in umedila. Potlej ju izpraša,
1081 XXVI   |           lazil po krajinških vaseh in kam je zginil zdaj. ~
1082 XXVII  |       Novega mesta. Linhart, Kuralt in Slabè so se kakor potnik,
1083 XXVII  |            lep svet jih je od blizu in daleč prijazno gledal. ~"
1084 XXVII  |            samostanu vso Trško goro in gradič Bajnof pod njo prav
1085 XXVII  |            je slabo gospodaril slab in neroden opat." ~"Ni gospodaril
1086 XXVII  |          onečaščali s pijančevanjem in z razuzdanim vedenjem." ~"
1087 XXVII  |            rekel. ~Kuralt je molčal in se smehljal. ~Žarki zahajajočega
1088 XXVII  |          mogočnega mestnega obzidja in pokončne lesene in slamnate
1089 XXVII  |          obzidja in pokončne lesene in slamnate strehe velikih
1090 XXVII  |             Kuralt mrmral. "Živi so in veseli, pa misliš, da sejmarijo. " ~"
1091 XXVII  |            je prvi skočil z njega. ~In kaj je bilo? Proštov oskrbnik
1092 XXVII  |           preti njihovemu tovarišu, in so med velikim hruščem in
1093 XXVII  |           in so med velikim hruščem in truščem privreli pred Ljubljanska
1094 XXVII  |         bilo treba, tudi z biričem, in s hudičem, kakor so vpili
1095 XXVII  |             hudičem, kakor so vpili in pretili. ~"Ali nisem rekel,
1096 XXVII  |            Kuralt smehljal Linhartu in zadovoljno gledal po bojevitih
1097 XXVII  |             so prav Dolenjci zmogli in podrli največ graščin." ~"
1098 XXVII  |           Kuralt je odmahnil z roko in pomignil v gručo dijakov.
1099 XXVII  |          trije so se utrgali iz nje in hitro pristopili. ~"Nihče
1100 XXVII  |          Tovariša otmemo, oskrbnika in njegove gonjače pa pretepemo,
1101 XXVII  |        segati po dijaku!" ~"Le, le! In gospoda gimnazijskega prefekta
1102 XXVII  |       najbrž že pesti oba: glavarja in prošta." ~"O, pater prefekt
1103 XXVII  |          hriba je prisopihal fantič in stekel med dijake. Da Jeniča
1104 XXVII  |           Da Jeniča že ženo v mesto in da je zvezan in hudo raztepen
1105 XXVII  |             v mesto in da je zvezan in hudo raztepen in razkuzman ... ~
1106 XXVII  |             zvezan in hudo raztepen in razkuzman ... ~Dijaki so
1107 XXVII  |                 Dijaki so umolknili in se poskrili za drevje in
1108 XXVII  |            in se poskrili za drevje in grmovjej ob cesti. ~Komaj
1109 XXVII  |           so dijaki bušili na plano in se med velikim vpitjem zakadili
1110 XXVII  |           precej sprevidel, kaj bo, in se je brž pomešal med ljudi,
1111 XXVII  |          vpili. "Upri se, ne slušaj in ne spravljaj v nesrečo domačega
1112 XXVII  |           Še lastno mater bi zvezal in izročil biričem, če bi mu
1113 XXVII  |              Tako so se res obrnili in razgubili vsak v svojo stran. ~
1114 XXVII  |           prerezali motvoz na rokah in ga urno odveli v frančiškovski
1115 XXVII  |         iztoži zanj dijaških pravic in mirne svobode. ~Tudi meščani
1116 XXVII  |            je skoraj tekel po ozkih in strmovitih ulicah. ~"Ha,
1117 XXVII  |             preveč rinil za njo." ~"In zdaj ji je hotel takole
1118 XXVII  |             sram!" ~Linhart, Kuralt in Slabè so stali ob strani
1119 XXVII  |            Slabè so stali ob strani in se po sili smehljali. Dogodek
1120 XXVII  |         Dogodek jim je bil prenagel in prekratek, niso vedeli,
1121 XXVII  |        nikomur nič hudega prizadeli in vendar zmagali." ~"Mladina
1122 XXVII  |          nejevoljen je bil sam vase in kakor sram ga je bilo, ker
1123 XXVII  |             glavarjem, če bo treba, in z vsemi njegovimi biriči!"
1124 XXVII  |           veril, ko je legel spat. "In hitro moram opraviti, Polone
1125 XXVIII |          umrl je še drugi, Franceta in Naceta pa odnikoder. ~Trlepa
1126 XXVIII |             fanta! Razbojnika nista in stiška sta." ~Vrbičev gospod
1127 XXVIII |          gospod je privzdignil ramo in si s suhimi, dolgimi prsti
1128 XXVIII |         zdaj, zato se je kar obrnil in precej šel. ~"Stoj no,"
1129 XXVIII |           Matevžek poredno smehljal in urno dalje drobencal. ~Po
1130 XXVIII |      popravljal. ~"Pa kar oba bolna in taka hrusta?" ~"Če sta se
1131 XXVIII |           zato, da se dedci zbudijo in na drugo stran obrnejo,
1132 XXVIII |            ga je minevala porednost in večji strah ga je plašil. ~
1133 XXVIII |            ga je plašil. ~Za mejami in po stegneh se je že v mraku
1134 XXVIII |  pritihotapil do Slabetove domačije in, kakor bi zviška pal, stopil
1135 XXVIII |           uboga fanta!" je zaihtela in počasi povedala, kje zdaj
1136 XXVIII |            povedala, kje zdaj sta. "In to se primeri gostoma v
1137 XXVIII |               je strahoma šepetal. "In Bog si ga vedi, kaj z njima
1138 XXVIII |       ustrižeš odtod, bolje bo zate in zame. Mrkni še nocoj in
1139 XXVIII |             in zame. Mrkni še nocoj in očetu Trlepu vse povej,
1140 XXVIII |             tako, da je kar zamižal in da je za ušesi zabolelo,
1141 XXVIII |             kar mu je Tone naročil, in jo ves preplašen res pocedil,
1142 XXVIII |           še patra opata ne posluša in se cesarja samega nič ne
1143 XXVIII |             Ko je bil že prav daleč in se je storila noč, je počival. ~
1144 XXIX   |           uhajale domov, na Pljusko in v Mali Gaber, povsod. Premetaval
1145 XXIX   |            na postelji, čakal dneva in preudarjal, kako mu bo govoriti
1146 XXIX   |        nemara še poslušal ne bi ... In natrobim mu jih, da bo gledal
1147 XXIX   |         Slabè stopil tikoma predenj in ga tako grdo pogledal, da
1148 XXIX   |             Kaj je glavar samo zanj in ne tudi za nas, da ne bi
1149 XXIX   |           je molče privzdignil ramo in pogledal proč; ni se več
1150 XXIX   |         glavarjem meniti o pravicah in krivicah graščaka v Soteski." ~
1151 XXIX   |          Služabnik je tiho žvižgnil in počil s prsti. ~"Dosti se
1152 XXIX   |       stekel po hodniku v neko sobo in mu velel, ko se je vrnil: "
1153 XXIX   |            potrkal, na široko odprl in vstopil ~Za mizo ob oknu
1154 XXIX   |           praskal skuhlajt človeček in se še ozrl ni v Slabeta. ~
1155 XXIX   |             Ta je sredi izbe obstal in razločno hrknil. ~"Kaj bi
1156 XXIX   |          gospoda glavarja bi rinil? In s pritožbo, kajne? Saj te
1157 XXIX   |            to tu!" je Slabè odločno in trdo stopil naprej. "Cesar
1158 XXIX   |             govoril že prijazneje. "In hitro. Čas je drag, ti mi
1159 XXIX   |             odkoder že dopovedo vam in glavarju, česmu sta tu." ~
1160 XXIX   |          mizi predeval debele spise in se držal, kakor da mu ves
1161 XXIX   |            smrdi. Grde volje je bil in gorko jezen. Davi je nadenj
1162 XXIX   |            gimnazijski pater prfekt in mu nadrobil gorkih kozjih
1163 XXIX   |            do dijakov lastil pravic in oblasti, ki mu ne gredo. ~
1164 XXIX   |         zadosti drugih, malopridnih in zijalastih bab, ki so že
1165 XXIX   |            ki so že zapisane peklu!~In zdaj naj se on, okrožni
1166 XXIX   |           naj se on, okrožni glavar in plemeniti grof, izgovarja
1167 XXIX   |    izgovarja takile ponosljani kuti in naj zravnava, kar skrivijo
1168 XXIX   |      skrivijo preoblastni oskrbniki in njih slepi gospodarji? O,
1169 XXIX   |            O, pojahal vrag prefekta in njegove ljubljenčke dijake,
1170 XXIX   |  ljubljenčke dijake, slepi kapitelj in norega oskrbnika! ~Jezen
1171 XXIX   |           počil spis ob mizo, vstal in zakoračil po prostorni pisarni. ~
1172 XXIX   |            ti je tiho vstopil pisar in ponižno povedal, da je zunaj
1173 XXIX   |            drugi kmetje: uprl se je in mi zapretil z ljubljansko
1174 XXIX   |        zapretil z ljubljansko vlado in s cesarjem." ~"Kdo vam je
1175 XXIX   |            mogočnik, ki takole voha in tiplje, kako izpolnjujejo
1176 XXIX   |             Kaj bi sicer tako trdno in možato postavljal hude besede?
1177 XXIX   |            precej noter!" je ukazal in v strahu in skrbeh spet
1178 XXIX   |               je ukazal in v strahu in skrbeh spet sel za mizo. "
1179 XXIX   |            je moško vstopil predenj in mu povedal, kdo je po kaj
1180 XXIX   |        velik debel gospod zabuhlega in rdečega obraza, se je že
1181 XXIX   |          poslušajte prej mojo tožbo in preskrbite, da se ne bo
1182 XXIX   |             več godila krivica meni in drugim v naši gospoščini
1183 XXIX   |            drugim v naši gospoščini in da se bodo prav do kraja
1184 XXIX   |         spoznanje mirneje vprašal. ~In Slabè mu je začel praviti,
1185 XXIX   |           pobira prevelike davščine in krivično desetino; brani
1186 XXIX   |           za vsak nič pesti človeka in ne pusti, da bi se ženili
1187 XXIX   |            kakor da zanj ni cesarja in njegovih postav!" ~"Vedi
1188 XXIX   |            pravičnosti tvoje tožbe. In to je drago." ~"Ne vem,
1189 XXIX   |           potrebno," je Slabè dejal in pozvenčal z goldinarji,
1190 XXIX   |           slišal pesem goldinarčkov in se molče smehljal Slabetovi
1191 XXIX   |         pisanje." ~Segel je v mačka in na mizo položil pest goldinarjev: "
1192 XXIX   |             z očmi hlastnil po njih in se nasmehnil. "Če že res
1193 XXIX   |        pošljem jutri slà," je dejal in goldinarčke posnel v miznico. "
1194 XXIX   |                Moško se je zahvalil in šel. Uradnika v prednji
1195 XXIX   |            pravice iskat!" je dejal in stopil na cesto. ~Misli
1196 XXIX   |            Misli so mu šinile domov in na Pljusko, a v ušesih je
1197 XXX    |         gospoščini zatožil Sotečana in Neži povedal, kaj se je
1198 XXX    |            Po Trlepu je grmel vihar in fanta sta se mu smilila.
1199 XXX    |          stopim," je razodel Janezu in Tonetu, "samo pater opat
1200 XXX    |           prijel Sotečana, a Francè in Nace bi vendar še dalje
1201 XXX    |          nič ne mudi". ~"Vojsko mož in fantov zberimo in po brata
1202 XXX    |        Vojsko mož in fantov zberimo in po brata pojdimo!" je Janez
1203 XXX    |             je Janez bliskal z očmi in stiskal pesti. "In vso Sotesko
1204 XXX    |             očmi in stiskal pesti. "In vso Sotesko v sončni prah
1205 XXX    |            ljudi iz tuje gospoščine in jih pehati v ječo!" ~"Nikarta!"
1206 XXX    |       krotil. "Samo pater opat more in sme pritisniti Sotečana.
1207 XXX    |            sme pritisniti Sotečana. In precej zdajle se zakadim
1208 XXX    |           nam je Sotečan storil." ~"In tako velite, naj od človeka
1209 XXX    |             Tone poprijemal. "Možje in fantje naj vsi pridejo danes
1210 XXX    |        cesarjevih postavah!" ~Janez in Tone sta skoraj zaukala
1211 XXX    |            do prvih krajinških vasi in jim velita, naj sli razneso
1212 XXX    |            razneso klic na pomagaj, in naj se možje in fantje zbero
1213 XXX    |            pomagaj, in naj se možje in fantje zbero ob potu v Sotesko
1214 XXX    |             zbero ob potu v Sotesko in počakajo nas." ~Tako je
1215 XXX    |              Fanta otmemo, graščaka in valpta pa zapremo!" so se
1216 XXX    |           Ali pa ju za péto obesimo in grad zažgemo!" ~"Najpravše
1217 XXX    |         mirili, "kaj več pa je greh in nevarno." ~"Da, biričev
1218 XXX    |             nevarno." ~"Da, biričev in vseh hudičev bi dobili na
1219 XXX    |         vseh sodnikov bi nas gonili in krvavo sodili." ~"Za Sotečana
1220 XXX    |             če bi nas razdražil." ~"In za opomin mu bo, da se nikogar
1221 XXXI   |       spominjal, kako je trmoglavil in se branil, ko ga je k sebi
1222 XXXI   |            dneh ne izpusti, pojdemo in ga vprašamo!" ~"Kdo pojde?
1223 XXXI   |             vendar ne sam s Tonetom in Janezom?" ~"Vsa Suha krajina
1224 XXXI   |           dolina si pripravlja kosé in cepé." ~"Samo vedeti daj,
1225 XXXI   |               Samo vedeti daj, kdaj in kam, pa pridemo še mi." ~"
1226 XXXI   |       pošljite glas od vasi do vasi in pridite, da gospodi dopovemo,
1227 XXXI   |         Pamet mu je govorila naprej in nazaj, a misli so iskale
1228 XXXI   |            iskale sinova, ki ječita in trpita vse hudo v grajski
1229 XXXI   |           srce mu je uklonilo napuh in ga zadrevilo dalje, da se
1230 XXXI   |    zadrevilo dalje, da se je umiril in oddahnil šele v rebri nad
1231 XXXI   |            opat ukroti." ~Pripogniv in počasi se je bližal hosti
1232 XXXI   |           hosti med Pristavjo vasjo in Stično, stare misli so se
1233 XXXI   |            stare misli so se iskale in srečavale. ~"Ali mi je res
1234 XXXI   |            grešil, nerodno zablodil in se v jezike dal, obenem
1235 XXXI   |            misli, da sem brez greha in da mi pater opat dela krivico." ~
1236 XXXI   |           krivico." ~Postal je, kes in sram sta mu ponižala ošabno
1237 XXXI   |           Poberè. ~Oba staj postala in se debelo pogledala. ~"Kaj
1238 XXXI   |            se je primerilo Francetu in Nacetu," je Poberè hitro
1239 XXXI   |             je Poberè hitro drobil "In Neža se mi je ustrašila,
1240 XXXI   |           je ta novica udarila Nežo in njega. ~"Le stoj," je Trlep
1241 XXXI   |          Trlep, ne draži ga, Francè in Nace bi občutila njegovo
1242 XXXI   |         precej ju spusti." ~Ponosen in vesel mu je povedal, da
1243 XXXI   |        Poberè od začudenja postal. "In nevarne tudi, Trlep." ~"
1244 XXXI   |         tudi Frjancè, bi prišla oba in bi kar snubila." ~"Kar ni
1245 XXXI   |        obrazu. "Tak le dobro opravi in brž pridi!" ~Trlep je pokimal
1246 XXXI   |           pridi!" ~Trlep je pokimal in se nameril k samostanski
1247 XXXI   |             ne spusti iz gospoščine in tako tudi tvojemu Tonetu
1248 XXXI   |     ustrašil. "Sila ni dobra nikjer in je nedovoljena po starih
1249 XXXI   |            je nedovoljena po starih in tudi po novih postavah." ~"
1250 XXXI   |           silo polastil mojih sinov in ju zaprl?" ~"Nobena. Pa
1251 XXXI   |             gorela ušesa. "Potrpimo in ponižno pokleknimo, graščak
1252 XXXI   |            postave, ki tlačana tepó in deró!" ~Opat je molče gledal
1253 XXXI   |             dobre. Gospoda jih taji in se jih brani, ker ji jemljó
1254 XXXI   |        fanta, naj ne nagaja Slabetu in naj ne guli tlačanov." ~"
1255 XXXI   |             slù mu pošljite pisanje in mu povejte, da pride danes
1256 XXXI   |              da zmlinči vso Sotesko in še kaj, če bo treba."  "
1257 XXXI   |           pošljem slà v Sotesko." ~"In mu dajte vedeti, da njega
1258 XXXI   |           mu dajte vedeti, da njega in grad zdrobimo v sončni prah,
1259 XXXI   |             fantov precej ne spusti in ne stori, kakor sem rekel
1260 XXXI   |           je Trlep privzdignil ramo in oči pobesil. "Saj vem, tlačana
1261 XXXI   |             nič, graščaka se bojite in ga božate." ~"Ne veš, kaj
1262 XXXI   |             veste, koliko sem trpel in še trpim?" ~"Vse bo še lepo
1263 XXXI   |            trpim?" ~"Vse bo še lepo in dobro, le pomiri se." ~"
1264 XXXI   |         vidite, je res, da bo dobro in za nas prav, ko se nikomur
1265 XXXI   |        menoj, zato vem, da so dobre in prave." ~"Motiš se, v upor
1266 XXXI   |           upor te vodijo, v nesrečo in pogubo. Življenje, to vedi,
1267 XXXI   |             več kakor vse naše umno in neumno početje. In greh
1268 XXXI   |             umno in neumno početje. In greh je vsak upor, velik
1269 XXXI   |    pohujšale, le poboljšale so mene in vse. Po svoje hočemo živeti
1270 XXXI   |         opat zdaj vedel za trdno. ~"In tako vam tudi povem, da
1271 XXXI   |             Trlep zardel, "ste mene in Franceta klicali v Stično,
1272 XXXI   |            v Stično, če še pomnite, in ste želeli, da bi se Francè
1273 XXXI   |             želeli, da bi se Francè in Neža kar precej vzela." ~
1274 XXXI   |            se je molče nasmehnil. ~"In Pljuskarici ste obetali
1275 XXXI   |     Pljuskarici ste obetali Slabeta in se niste branili, da bi
1276 XXXI   |            je Trlep uporno revsknil in se obrnil, da bi šel; na
1277 XXXI   |             šel; na pragu je postal in že krotko rekel: "Soteske
1278 XXXI   |            počasi bližal Poberevini in jo bistro ocenjeval. "Ko
1279 XXXI   |       izteklo tako lepo!" ~V vesele in otožne misli mu je segala
1280 XXXI   |             Novem mestu," je postal in se zagledal v tla. "Kaj
1281 XXXII  |        precej zadrevil v Mali Gaber in domov, je opustil. ~"Preveriti
1282 XXXII  |           je Slabè pomirjen pokimal in se napotil v Mali Gaber. ~
1283 XXXII  |            Slabè poprijel grjačo. ~"In nikar si preveč ne zaupaj,
1284 XXXII  |          razbojnik ne pride golorok in sam tudi ne." ~"Treh se
1285 XXXII  |           priškripali do Mirne peči in se ustavili ob veliki krčmi. ~
1286 XXXII  |             Konji se morajo spočiti in napasti," so gnali svojo, "
1287 XXXII  |          primake." ~Tako je odnehal in ostal. Kasno popoldne so
1288 XXXII  |          Kasno popoldne so zapregli in pognali. ~"Pred nočjo moramo
1289 XXXII  |        voznik mora motati ob zavori in ne utegne paziti, ali mu
1290 XXXII  |          vrh. ~Noč je počepala niže in niže, zavore so cvilile,
1291 XXXII  |           je hodil za zadnjim vozom in se menil z voznikom. ~"Da
1292 XXXII  |             samote," je ta vzdihnil in se pripognil k zavori. ~"
1293 XXXII  |            se pripognil k zavori. ~"In do Malega Gabra," si je
1294 XXXII  |          Misli so se pognale naprej in obletele vse, zavoljo katerih
1295 XXXII  |            med vejevjem je pokljalo in šumotalo. ~Kar ti je ob
1296 XXXII  |             pomagaj!" je mož zavpil in skočil naprej, pa Slabè
1297 XXXII  |       strani vanje pognala še Slabè in njegov tovariš, že niso
1298 XXXII  |          napadali, le branili so se in odmikali Slabetu, ki jih
1299 XXXII  |        troje razbojnikov, en voznik in Slabè. ~"V péčico me je
1300 XXXII  |             so se ustavili ob krčmi in dobili postelj za oba ranjenca. ~"
1301 XXXII  |          svoje, ranjenec je zaječal in motno spregledal. ~"Pustite
1302 XXXII  |         njem." ~Vozniki so izpregli in legli. ~"Slabè je kakor
1303 XXXII  |          sem," je dejal, se dvignil in precej omahnil. "E, vrtoglav
1304 XXXII  |               Spravili so ga na voz in pognali v prijetno jutro.~
1305 XXXII  |             bil poslušal svojo vest in hodil sam, pa bi bil zdrav
1306 XXXII  |            prenesli omočenca v hišo in se odpeljali. ~"Saj se bo
1307 XXXII  |          Pri Pljuskarici so postali in ji s hudo novico dali táko
1308 XXXII  |              Vse je brž pozaklenila in urnega človeka pognala do
1309 XXXII  |        splav zadrevila v Mali Gaber in kakor brez uma obstala ob
1310 XXXII  |           je silila s toplim mlekom in mu glavo zdaj pa zdaj spretno
1311 XXXII  |             je Pljuskarica zaihtela in odrinila Ančko, "za pet
1312 XXXII  |         ponj." ~"Pametno," je dejal in zaspal, govorjenje ga je
1313 XXXII  |            séla ob postelji, otožne in vesele misli so ji polnile
1314 XXXII  |           misli so ji polnile glavo in srce. ~
1315 XXXIII |            uradnika iz Novega mesta in hudega pisanja. ~"Vse mi
1316 XXXIII |           strani trenil na uradnika in ga toliko zamotil, da je
1317 XXXIII |        valptu, naj neutegoma spusti in iz gradu zapodi oba Trlepa. ~
1318 XXXIII |          zapodi oba Trlepa. ~Francè in Nace sta se veselo oddahnila
1319 XXXIII |             sta se veselo oddahnila in jo mahnila k Poloni. ~"Hvala
1320 XXXIII |             sva bila zgolj ob kruhu in vodi." ~"Jojhata," je poskočila, "
1321 XXXIII |             prišel glavarjev človek in privil Sotečana. ~"Kako
1322 XXXIII |            kajne?" je tujec pokimal in sel. "Kdo sta ta dva?" Ni
1323 XXXIII |      resnična. – Povej mi, kar veš. In se nič ne boj, ne posluša
1324 XXXIII |         brata gnalo v Novo mesto." ~In je moško in naravnost razložil
1325 XXXIII |           Novo mesto." ~In je moško in naravnost razložil vse. ~
1326 XXXIII |               Uradnik si je zapisal in šel še do drugih domačij. ~
1327 XXXIII |             drugih domačij. ~Polona in gosta so se sprva molče
1328 XXXIII |            čas pomenkovala s Polono in se posmehovala gradu, potlej
1329 XXXIII |        krdelce mož tam je postavalo in vrelo med seboj. ~"Kaj neki
1330 XXXIII |             neki je?" sta se čudila in vprašala. ~"Kdo pa sta in
1331 XXXIII |           in vprašala. ~"Kdo pa sta in odkod je vaju prinesla pot?"
1332 XXXIII |           Kaj nič ne vesta? Po naši in stiški gospoščini se zbira
1333 XXXIII |            vojska, da bi otela vaju in ušesa navila graščaku!" ~
1334 XXXIII |          naj ga to dopoldne čakamo, in bomo čakali, dokler ne pošlje
1335 XXXIII |            glasu!" ~Tako sta Francè in Nace hitela dalje, da bi
1336 XXXIII |             bi prej prišla do očeta in da bi obrnila vsaj Stičane. ~
1337 XXXIII |             jih je vse črno, mladih in priletnih, in vsak je v
1338 XXXIII |          črno, mladih in priletnih, in vsak je v rokah imel grjačo
1339 XXXIII |           njun oče, ob njem pa Tone in Janez. ~"Fanta, kaj sta
1340 XXXIII |          kaj sta res vidva?" so oče in brata skoraj stekli k njima.
1341 XXXIII |            bi bili skrivši spustili in iz gradu spodili." ~"In
1342 XXXIII |             in iz gradu spodili." ~"In ne bi glavarjev človek brez
1343 XXXIII |               Možje, fanta sta živa in zdrava tu, graščaka nam
1344 XXXIII |          Vrnite se vsak na svoj dom in Bog vam povrne vse dobro.
1345 XXXIII |           pridite!" ~Možje so stali in molčali. ~"Jaz sam ga vendarle
1346 XXXIII |             zaprl kakor razbojnika, in zakaj mi tega vedeti ni
1347 XXXIII |             zvedel vse na drobno. ~"In bi bil na vrsti Francè,
1348 XXXIII |           jih je od strani poslušal in se smehlaj sam vase. ~"Hvala
1349 XXXIII |              češ, zapeljeval jih je in vodil v očiten upor zoper
1350 XXXIII |           zagrmimo tja," so vpili, "in zastrašimo graščaka, sicer
1351 XXXIII |           menoj pojdeta samo France in Nace, drugi ostanite tu
1352 XXXIII |             Nace, drugi ostanite tu in mirujte. "A če se v eni
1353 XXXIII |            uri ne vrnemo, prigrmite in nas v gradu poiščite!" ~"
1354 XXXIII |            je zarežal v oba fanta. "In kdo si ti?" se je ustopil
1355 XXXIII |        sicer ju ne bi ponoči lovili in zapirali, kajne? Če pa razbojnika
1356 XXXIII |             da vas vse tri prebičam in zaprem?" ~"Tega ne storite,
1357 XXXIII |              Moja rodovina je stara in poštena. Kar se pomniti
1358 XXXIII |     pripravljala, da bi ščuvala." ~"In vi ste ju zaprli zavoljo
1359 XXXIII |          greha, ki ga storila nista in storiti ne mislila?" ~Tako
1360 XXXIII |           naj zdaj pokleknem predte in te prosim za zamero?" je
1361 XXXIII |     revsknil. "Zaprl sem ju, pa je! In zdaj se poberi!" ~"Že prav.
1362 XXXIII |                 Že prav. Poberem se in pojdem vprašat novomeškega
1363 XXXIII |          glavarja, ali smete loviti in zapirati mirne, poštene
1364 XXXIII |        govorila z njim?" je popal. ~In sta povedala. ~"Kdo bi vama
1365 XXXIII |               Ni. Pameten je, moški in prav delaven," je oče na
1366 XXXIII |          Trlep se je moško zahvalil in odšel z obema sinovoma.
1367 XXXIII |             napravila strašen poboj in polomaj," je vedel in se
1368 XXXIII |         poboj in polomaj," je vedel in se urno obrnil proti hosti. "
1369 XXXIII |           gradu; zdaj jih je čakala in prestregla, ko so hiteli
1370 XXXIII |           Zardela je po vsem obrazu in oči pobesila. ~"Le kje je
1371 XXXIV  |              XXXIV.~Slabè je dremal in po malem blodil. Pljuskarica
1372 XXXIV  |            je ob postelji vila roke in nastavljala uho, ali pater
1373 XXXIV  |              Spazil bi ga bil rajši in mi pritekel povedat, da
1374 XXXIV  |           je zdelo, pa sem poskočil in pritekel, da bi mu morda
1375 XXXIV  |            le stojte," je tiho sili in velel Ančki, naj mu prinese
1376 XXXIV  |            prinese korec čiste vode in tri prav žareče ogle. Ko
1377 XXXIV  |             doteknil bolnikovih oči in ogle vrgel v korec vode. ~
1378 XXXIV  |            korec vode. ~Pljuskarica in Ančka sta ostrmeli: oglje
1379 XXXIV  |           vrže vnic." ~Ona pa da ne in ne: spenec je bošlji ko
1380 XXXIV  |             nemoči privzdignil ramo in se zagledal v bolnika. Kdo
1381 XXXIV  |           Ančko tiščala vedečnost. "In kdo bi mu jih bil nakanil?" ~"
1382 XXXIV  |           velike petke," je povedal in šel, da bi spazil parta
1383 XXXIV  |             reva kar pojema ob njem in vas čaka kakor grešna duša
1384 XXXIV  |               se je Matevžek zlagal in ne, ker res ni mogel vedeti,
1385 XXXIV  |        Trlepovine, nekoliko postala in tiho odprla vrata v hišo. ~"
1386 XXXIV  |        Pljuskarica švignila pokoncu in skoraj na ves glas zajokala.
1387 XXXIV  |        pater zdravnik hudo pogledal in obe zapodil venkaj. ~"Zunaj
1388 XXXIV  |             pustita!" je tiho rekel in zapahnil vrata. Zdaj se
1389 XXXIV  |       pripognil nad Slabetovo glavo in se čez čas sklonil. ~"Kako
1390 XXXIV  |          obleko!" mu je pater velel in si potlej pokimal. "Ne,
1391 XXXIV  |             zapni spet!" je dejal. "In korec vode mi prinesi –
1392 XXXIV  |         dati požirka iz te vode." ~"In meniš, da bi ga ozdravil
1393 XXXIV  |         menih prste pomočil v korec in Slabetu poškropil obraz,
1394 XXXIV  |             Zdaj pa se lepo upokoji in trdno zaspi." ~Tega povelka
1395 XXXIV  |             je počasi odmeknil roko in se z Matevžkov tiho pomaknil
1396 XXXIV  |        predenj omahnila Pljuskarica in si z rokami pokrila obraz. ~"
1397 XXXIV  |           Hudo bo, če ga boš motila in plašila. Na miru ga pusti,
1398 XXXIV  |             na tnalu pred drvarnico in v predpasnik ihtela. ~"Saj
1399 XXXIV  |            čisto neumna," je dejala in si obrisala solzne oči. "
1400 XXXIV  |              Menih je prišel venkaj in se vzdihujé tudi sam spustil
1401 XXXIV  |             je segla po predpasniku in ga dvignila k očem. ~"Ali
1402 XXXIV  |            bi se morala, pa vasuješ in zavijaš kakor mačka na strehi." ~
1403 XXXIV  |                 je Matevžek jasknil in jo uprasnil v tisto smer. "
1404 XXXV   |             tako. Krdela Žubinčanov in Témeničanov, ki so do sem
1405 XXXV   |              so se hrupno poslovila in po dolgem curku spustila
1406 XXXV   |        spustila v dolino; Šentvidci in drugi so se že prej razgubili
1407 XXXV   |          razkoračen stal med sinovi in gledal za črno vojsko. ~"
1408 XXXV   |            šinil proti domu, sinovi in Matevžek pa za njim. "Ali
1409 XXXV   |             pravil, kako je Slabetu in kaj mu je po vozatajih že
1410 XXXV   |       kratkem pomisleku požrl slino in povedal vse. ~"Zatorej nisem
1411 XXXV   |           nekoliko ga je že privila in ukrivila. Podal se je: nič
1412 XXXV   |            brani Slabetu na Pljusko in Tonetu do Polone. ~"Kako
1413 XXXV   |       Pljuskarica je rdela, molčala in oči pobešala. ~"Poloni bi
1414 XXXV   |             treba poslati glas, kje in kako ji je brat," se je
1415 XXXV   |          pevčka.  "O, če ne bi znal in bi izčečsnal, kar vse vem,
1416 XXXV   |             vem, bi se svet zgrizel in požrl." ~"Veš, na Primskovo
1417 XXXV   |             iskati kak birič. Molči in ti sam vedi, kje sem. Ko
1418 XXXV   |           hlačah pritegnil stremena in šel. ~"Pa tudi patru opatu
1419 XXXV   |          drobencal proti Šentjuriju in Bratencam pod Primskovim. "
1420 XXXV   |              je oče pokimal, "pojdi in se spet zaleti, če ti kar
1421 XXXV   |          suhem." ~"Kako se to ujema in veže?" se je Francè nekoliko
1422 XXXV   |         popravi, pa bo dobro: krpež in trpež trdno držita." ~Francè
1423 XXXV   |          držita." ~Francè je molčal in gledal proti Stični. Za
1424 XXXV   |          hodil za drugimi mislimi, "in sam Bog daj, da se pater
1425 XXXVI  |       samostan naposled neusmiljeno in brez potrebe res razženo
1426 XXXVI  |          prizaneso. Dosti je prosil in iskal prijateljev, da bi
1427 XXXVI  |             dobrega storila domačim in tujim ljudem, se stezajo
1428 XXXVI  |          Bog jim odpusti!" je molil in milo gledal samostansko
1429 XXXVI  |         kakor otroci hodili za njim in ga vsi solzni spraševali,
1430 XXXVI  |        nakloni srečo, saj ste dobri in pridni kakor čebelice." ~
1431 XXXVI  |           Človek je v svoji žalosti in bridkosti dostikrat čisto
1432 XXXVI  |        delom, kakor da delajo zase, in ki so mu bili edina vdana
1433 XXXVI  |           ščemelo, ko je začel bolj in bolj spoznavati, kako so
1434 XXXVI  |        mislimi že zunaj samostana. ~In to je bilo res, prior jih
1435 XXXVI  |             jutri? Čas je, da korak in oči obrnemo v svet. Bolje
1436 XXXVI  |             mi bo všeč po velikosti in po okusu." ~In je še tiste
1437 XXXVI  |            velikosti in po okusu." ~In je še tiste dni šel in storil
1438 XXXVI  |              In je še tiste dni šel in storil tako. ~Patru opatu
1439 XXXVI  |            z uma taval po samostanu in po polju. Bolečina se je
1440 XXXVI  |          pokleknil pred tabernakelj in se tiho zjokal. Solze so
1441 XXXVI  |           na roko pričujočega Boga, in jo umečile, da se je počasi
1442 XXXVI  |            da se je počasi stegnila in mu pobožala trpeče srce ...
1443 XXXVI  |           trpeče srce ... Potolažen in skoraj močan je vstal in
1444 XXXVI  |            in skoraj močan je vstal in šel. ~Zunaj je potlej zvedel,
1445 XXXVI  |       Spomnil se je, koliko žalosti in skrbi mu je prizadeval tudi
1446 XXXVI  |     prizadeval tudi Trlep, vzdihnil in mu vse odpustil. ~"O, kaj
1447 XXXVI  |               se je Trlep prestopil in pogledal v tla. ~"Očitne
1448 XXXVI  |            Že prav, že prav: možite in ženite se kakor vas je volja." ~"
1449 XXXVI  |            pojdi po vsej gospoščini in vsem, ki še kaj želijo,
1450 XXXVI  |           ustrežem, dokler še morem in smem." ~"Kaj?" se je Trlep
1451 XXXVI  |             Kaj?" se je Trlep zinil in prebledel.~"Stori, kar sem
1452 XXXVI  |             dobote svetega graščaka in nič ne veš, ali bo kaj prida
1453 XXXVI  |         beži. Cesar si jo vzame vso in svojega graščaka vsadi med
1454 XXXVI  |          postave." ~Trlep je zardel in v srcu grdo preklel cesarja
1455 XXXVI  |           srcu grdo preklel cesarja in vse njegove stare in nove
1456 XXXVI  |        cesarja in vse njegove stare in nove postave, ki kmetu danes
1457 XXXVI  |            ubogih ljudi, samo pojdi in jim povej, kar sem ti naročil;
1458 XXXVI  |             pater opat se je obrnil in šel svojo pot. ~Potrta in
1459 XXXVI  |           in šel svojo pot. ~Potrta in ponižana sta odmotoglavila
1460 XXXVI  |            odmotoglavila tudi Trlep in Francè. ~"E, Vrbičev gospod
1461 XXXVI  |           je bilo za dobrimi menihi in preveč starih želj po samostanski
1462 XXXVI  |       nemogoče že jutri. Da le tiho in brez hrupa opravimo, pa
1463 XXXVI  |              pa bo," je Trlep težko in le kakor odsekano povedal
1464 XXXVI  |           na eno oko, že hodi varno in srečno." ~"Pa vendar ..." ~"
1465 XXXVI  |           vendar ..." ~"Glej bistro in drži, da ti loviti ne bo
1466 XXXVI  |            bo treba." ~Tako sta šla in sta snubila ob umirajočem
1467 XXXVII |            Prstenina je bila zdrava in obilna, ajda, črna in siva,
1468 XXXVII |        zdrava in obilna, ajda, črna in siva, je rdela in hitro
1469 XXXVII |              črna in siva, je rdela in hitro zorela. ~"Medu je
1470 XXXVII |           Stične. Kaj bi še grabili in drugim v golt tlačili?" ~
1471 XXXVII |           prej je niso smeli trgati in razmetavati," mu je pomagal
1472 XXXVII |             rok spuščali svoboščine in njive." ~"E, tudi po sili
1473 XXXVII |           suženj, hlapec pa pokleka in ponižno čaka, da bi ga iz
1474 XXXVII |          Pokorno ste vselej kar šli in tujcu na vsaki krtini zgradili
1475 XXXVII |          vsaki krtini zgradili grad in mu potlej še šibo namakali,
1476 XXXVII |           Vrbičevemu gospodu, "ubog in nesvoboden človek ni za
1477 XXXVII |          zemljo ljubiti kakor očeta in mater in da je nikoli ne
1478 XXXVII |        ljubiti kakor očeta in mater in da je nikoli ne smete spustiti
1479 XXXVII |          Kdor nima zemlje, je berač in kakor jesensko listje: vsak
1480 XXXVII |             kam!" ~Možje so molčali in bolščali v tla. ~"In nikar
1481 XXXVII |        molčali in bolščali v tla. ~"In nikar ne jadikujte v nemoči,
1482 XXXVII |          vas tišči kaj posebnega."  In so vzdihujé vstali in šli
1483 XXXVII |               In so vzdihujé vstali in šli vsak s svojo skrbjó,
1484 XXXVII |          nemara hotel ukriviti sebe in po svoje umečiti Franceta,
1485 XXXVII |           da se je rval z glavarjem in s cesarjem, dokler ni zmagal." ~"
1486 XXXVII |           nobena." ~Trlep je molčal in se smehljal, Vrbičev gospod
1487 XXXVII |        prišla vsaj do nebeških vrat in se bo ob sodbi izkazalo,
1488 XXXVII |          ljubeznijo res osrečila to in to dušo, ji bodo precej
1489 XXXVII |             Pravo si rekel. Le tihe in brez hrupa naj bi svatbe
1490 XXXVIII|                            XXXVIII.~In res so vse tri poroke opravili
1491 XXXVIII|      pretihe so mu bile, brez pesmi in brez veselega hrupa. ~"Skoraj
1492 XXXVIII|             skrivaj so vkup skočili in se precej skrili vsak v
1493 XXXVIII|       gnezdo," je pevček godrnjal. "In vse to, da se menihi ne
1494 XXXVIII|             imeli zdaj drugih misli in skrbi!" ~Prav pusto in tiho
1495 XXXVIII|        misli in skrbi!" ~Prav pusto in tiho je postalo na Trlepovini.
1496 XXXVIII|            je hudo tožilo po Tonetu in Francetu, da je skoraj pozabil,
1497 XXXVIII|            Tak graščaka dobimo zdaj in valpta, kajne?" je tiščalo
1498 XXXVIII|          pogrešal." ~Tako so tožili in po dobro besedo hodili k
1499 XXXVIII|         najrajši molčal, vrtal vase in zamišljen poniglavil. ~"
1500 XXXVIII|             je že osveščal: podnevi in ponoči je pestoval dve veliki