Chapter

1501 XXXVIII|             naj nas spoznajo do dna in pomnijo, kakor je prav." ~
1502 XXXVIII|         Noči so mu bile polne skrbi in skoraj brez spanca. ~"E,
1503 XXXVIII|        spoznal. "Spati ne morem več in nadložen sem menda tudi
1504 XXXVIII|        Zunaj je zavijal pes, cvilil in praskal po vežnih vratih. ~"
1505 XXXVIII|            Trlep brž skočil v hlače in pogleda skozi okno. ~Mesečina
1506 XXXVIII|          psa. Pa ta je le priskočil in se cvileč spel proti oknu,
1507 XXXVIII|            pes je strahoma odskočil in zatulil, svet se je zamajal,
1508 XXXVIII|       domače, popal spečo Marjanico in planil na plano. ~Zemlja
1509 XXXVIII|            vasi je završalo. Ženski in otroški krik je jasknil
1510 XXXVIII|             brž v naročje dal dekli in že gredoč med vaške hiše
1511 XXXVIII|           vaške hiše naročil Janezu in Nacetu: "K živini poglejta,
1512 XXXVIII|             z otroki stale v gručah in vile roke. "Ves pekel je
1513 XXXVIII|             je pomirjen nasmehnil. "In Boga zahvalite, da škode
1514 XXXVIII|      Vrbičev gospod. Snoči je kesno in nekoliko vinski odnekod
1515 XXXVIII|            vinski odnekod priklamal in se zavlekel v Trlepovo senico,
1516 XXXVIII|              Zemlja živi, anti diha in se trese zdaj tu, zdaj tam,
1517 XXXVIII|             nekatere postajalo bolj in bolj strah. ~"E, nič se
1518 XXXVIII|              svet se pa le ni podrl in se tudi zdaj ne bo." ~Gabrovci
1519 XXXVIII|           bo." ~Gabrovci so slušali in poiskali vsak svoje. ~"I,
1520 XXXVIII|             take pijače ima iz zeli in medu, da vam naduha precej
1521 XXXVIII|             precej zgine brez sledu in tiru." ~"E, moj dan se je
1522 XXXVIII|     srečnejše dni. "Pa saj sem star in ubog: prav je, da se spravim
1523 XXXVIII|   poslednjič." ~Prinesel mu je vina in se menil z njim, da bi mož
1524 XXXVIII|       Poberevina kaj škode utrpela? In se je fant dobro držal?
1525 XXXVIII|          strah božji, ljudi oplašil in vse razmajal. ~"E, hudo
1526 XXXVIII|            nič, le ustrašili smo se in strop v vozniškem hlevu
1527 XXXVIII|             dobro," je Trlep pošali in mižiknil Pljuskarici, ki
1528 XXXVIII|        Pljuskarici, ki je vsa rdeča in očitno pomlajena stala ob
1529 XXXVIII|     samošnem Čandku je skoraj ubilo in pokopalo Matevžka." ~"Matevžka?"
1530 XXXVIII|              le na jok mu je hodilo in vino ga je zmagovalo," je
1531 XXXVIII|        Snoči sta privpila še Čandek in Matevžek. Pila sta in pela,
1532 XXXVIII|        Čandek in Matevžek. Pila sta in pela, starega moža pa le
1533 XXXVIII|             Gaber, je dejal. Vesela in zdrava sta tudi ona dva
1534 XXXVIII|          nekaj mi je palo na betico in levo roko mi je skvečilo,
1535 XXXVIII|      desnica, da se bom lahko križa in si nosil do ust, kadar bom
1536 XXXVIII|              pripravlja se za večjo in večno druščino," je Matevžek
1537 XXXVIII|       pokoncu," mu je Trlep pokimal in jo po bližnjicah ubral proti
1538 XXXVIII|         dopoldne je prišel v Stično in precej zvedel, da Stične
1539 XXXVIII|          potres ni posebno potresel in da se tudi samostanu in
1540 XXXVIII|             in da se tudi samostanu in menihom ni primerilo nič
1541 XXXVIII|         bližal Poberevini; "na veri in molitvi stoji in na dobrih
1542 XXXVIII|            na veri in molitvi stoji in na dobrih delih in v Marijinem
1543 XXXVIII|            stoji in na dobrih delih in v Marijinem varstvu živi ..." ~
1544 XXXIX  |           obleki šopiril ob vozniku in trobil na skoraj kolobarčasti
1545 XXXIX  |             bližala kočija, močneje in glasneje je trobil strežaj. ~
1546 XXXIX  |            so ga tudi na Poberevini in izpred hiše gledali proti
1547 XXXIX  |      Nikamor te ne pustim!" ~Poberè in Trlep sta se glasno zasmejala. ~"
1548 XXXIX  |            varovati jim je komisijo in strahovati vsakogar, ki
1549 XXXIX  |            se, prišli ste med mirne in poštene ljudi," se je opat
1550 XXXIX  |          ukaz, da mi je izgnati vas in vse menihe, samostan in
1551 XXXIX  |             in vse menihe, samostan in njegovo premoženje pa izročiti
1552 XXXIX  |         nikamor, dokler ne popišemo in ne preštejemo, kar imate
1553 XXXIX  |       preštejemo, kar imate v blagu in denarju. Za zdaj prosim
1554 XXXIX  |        Potrti opat je molče pokimal in dal v veliko obednico sklicat
1555 XXXIX  |           sklicat vse patre, fratre in brate. ~Ko so samostanci
1556 XXXIX  |      samostanci hiteli tja iz celic in kapelic, iz knjižnice in
1557 XXXIX  |            in kapelic, iz knjižnice in lekarne in z njiv in vrtov,
1558 XXXIX  |             iz knjižnice in lekarne in z njiv in vrtov, je v samostan
1559 XXXIX  |      knjižnice in lekarne in z njiv in vrtov, je v samostan prišel
1560 XXXIX  |         Opat se je otožno nasmehnil in mu povedal hudo novico. ~"
1561 XXXIX  |               je Trlepa zmagovalo. "In da pojdete proč vsi?" ~"
1562 XXXIX  |            ki so to že dolgo želeli in nas le še izpod klobuka
1563 XXXIX  |          gledali." ~Trlep je zardel in oči pobesil, vest mu ni
1564 XXXIX  |           So napake, ki niso napake in ki se jih človek ne pokesa
1565 XXXIX  |           nekaj drugega." ~"Pokesaj in spovej se, pa ti odleže." ~"
1566 XXXIX  |             zame, tudi jaz bom zate in za vsto stiško gospoščino,
1567 XXXIX  |             se je nad opatov prstan in brž odšel, da ga še jok
1568 XXXIX  |             jok ne bi bil zmagal. ~"In vendar je tudi tegale s
1569 XXXIX  |         Bogu, preudariti se je znal in obrniti. V Trlepu je čista
1570 XXXIX  |        našega ljudstva: včasih trda in zagovedna, sicer pa voljna
1571 XXXIX  |          zagovedna, sicer pa voljna in dobra." ~Menihi so se v
1572 XXXIX  |         vseh samostancev bilo sedem in dvajset. ~Komisar se je
1573 XXXIX  |          široko ustopil pred menihe in ukazal: ~"Vstanite! Poslušali
1574 XXXIX  |    Poslušali boste cesarjev ukaz." ~In jim je z žaljivim poudarkom
1575 XXXIX  |        svojo last prevzame samostan in njegovo premoženje in da
1576 XXXIX  |      samostan in njegovo premoženje in da se menihi preženo, ker
1577 XXXIX  |          šoli, ne strežejo bolnikom in se tudi ne odlikujejo "in
1578 XXXIX  |           in se tudi ne odlikujejo "in studiis" – v znanostih. ~"
1579 XXXIX  |             obenem. ~Pa jim je spet in s še večjim poudarkom bral,
1580 XXXIX  |         sleči redovno obleko. Patri in fratri naj si oblečejo obleko
1581 XXXIX  |            opat pogledal po menihih in dvignil roko. "To že še
1582 XXXIX  |            starčki, "po svoji vesti in zavesti se bo vsakdo izmed
1583 XXXIX  |         trudil, da ostane ljub Bogu in dober ljudem." ~"Da, človek
1584 XXXIX  |              Da, človek je, ki sebi in drugim dela nebesa in pekel.
1585 XXXIX  |          sebi in drugim dela nebesa in pekel. Dober človek je iz
1586 XXXIX  |            Dober človek je iz nebes in živi za nebesa ..." ~Komisar
1587 XXXIX  |            Buzet se je molče obrnil in počasi odšel s svojimi. ~
1588 XXXIX  |      svojimi. ~Menihi so se zganili in pogledali opata, ki je edini
1589 XXXIX  |         postava, ki nas je ponižala in razgnala, je človeško zmotna
1590 XXXIX  |        razgnala, je človeško zmotna in minljiva. In ni nas začudila,
1591 XXXIX  |        človeško zmotna in minljiva. In ni nas začudila, saj smo
1592 XXXIX  |             zaihteli na glas, patri in fratri so v dlani skrili
1593 XXXIX  |             v dlani skrili obraz. ~"In ne poniglavite, ljubi moji,
1594 XXXIX  |         nismo vse življenje podnevi in ponoči služili Bogu in častili
1595 XXXIX  |      podnevi in ponoči služili Bogu in častili Matere božje? Smo.
1596 XXXIX  |          častili Matere božje? Smo. In zdaj naj bi se izkazalo,
1597 XXXIX  |          vse življenje pasli lenobo in kakor da nismo ljudi učili
1598 XXXIX  |             ljudi učili umnega dela in lepega življenja in jim
1599 XXXIX  |            dela in lepega življenja in jim zmerom pomagali, še
1600 XXXIX  |             pomagali, še ob bolezni in smrti!" ~"Tako nas sodijo
1601 XXXIX  |           ki ne poznajo našega dela in ki ne vidijo radi, da nas
1602 XXXIX  |             da izdajsko počene nate in te odere še na meh!" ~"Da,
1603 XXXIX  |             pater potožil, "dobroto in ljubezen plačujejo s hudobijo
1604 XXXIX  |       ljubezen plačujejo s hudobijo in z opravljivim jezikom." ~"
1605 XXXIX  |         marsikaj." ~Opat je odkimal in povedal, kako je Trlepa,
1606 XXXIX  |        novica, da menihov več ne bo in káko lepo čud je naposled
1607 XL     |          omoten stekel iz samostana in se zapodil proti domu. Vso
1608 XL     |             prva misel ne tišči več in da se je torej lepo zbogal
1609 XL     |              še Verbičevega gospoda in pevčka Matevžka je le tu,
1610 XL     |          onemu je še kaj tiho rekel in šel.  In je bil že trden
1611 XL     |             kaj tiho rekel in šel.  In je bil že trden mrak, ko
1612 XL     |          Kaj bo pa zdaj?" sta Janez in Nace ostrmela, ko jima je
1613 XL     |     uradniki res pridno pregledoval in popisoval samostan in njegovo
1614 XL     |   pregledoval in popisoval samostan in njegovo premoženje. V oči
1615 XL     |            ga posebno boli zlatnina in srebrnina; še po opatovi
1616 XL     |      srebrnina; še po opatovi mitri in palici, po prstanu in križčku
1617 XL     |         mitri in palici, po prstanu in križčku na zlati verižici
1618 XL     |         starši, ko sem postal opat, in zdaj jim vrnem, ker opat
1619 XL     |  samostansko družino. ~"Pregledujem in popisujem, pa blaga in denarja
1620 XL     |  Pregledujem in popisujem, pa blaga in denarja dobivam vse premalo
1621 XL     |             spokorno udaril ob prsi in stopil iz vrste, "otodile
1622 XL     |          včeraj po naključju spazil in pozobal." ~"In jaz sem večni
1623 XL     |     naključju spazil in pozobal." ~"In jaz sem večni luči prilil
1624 XL     |      Pridete, kakor bi pali z neba, in poveste, da ni več naše,
1625 XL     |           smo že kar navajeni utaje in kraje! No, ali ni tako?" ~"
1626 XL     |           vem, zoper nekoga rohnijo in v rokah imajo ali vile,
1627 XL     |              kaj je," je opat rekel in šel z menihi venkaj, za
1628 XL     |         samostana je postajalo huje in huje. ~"Cesarski, poberite
1629 XL     |       menihi!" ~Menihi so poslušali in se smehljali. ~"Kaj pa rohnijo
1630 XL     |             so le privzdignili ramo in molčali. ~"Kajne, tale upor
1631 XL     |             veste kaj? Praznoglavec in strahopetec! Sram vas bodi!" ~"
1632 XL     |            jim je varovati komisijo in strahovati vsakogar, ki
1633 XL     |             je spomnil tudi Buzet. ~In se je izkazalo kar precej,
1634 XL     |           napili samostanskega vina in da zdaj spijo kakor polhi. ~"
1635 XL     |                Buzet je grdo zaklel in se ozrl po uradnikih. ~"
1636 XL     |            menihi je prišel do vrat in se ozrl: Buzet je s svojimi
1637 XL     |            z menihi stopil čez prag in se nameril v krdelo ljudi. ~"
1638 XL     |         ljudi. ~"Kaj je?" je postal in jih trdo pogledal. ~"Črna
1639 XL     |           odtod! Graščaka ne maramo in ne maramo!" ~"O ti nesrečni
1640 XL     |             maramo pa ne maramo!" ~"In mislite, da se ga odkrižate
1641 XL     |           ne. To naj cesarski zvedó in svojim višjim povedó!" ~"
1642 XL     |            zavirati. Trlep, vedi to in ne zapeljuj ljudi. Kar precej
1643 XL     |          opat dolgo vil hudega moža in ga naposled toliko umečil,
1644 XL     |        meniško zemljo, ki je že sto in sto let bila toliko naša,
1645 XL     |      kolikor je bila vaša." ~"Trlep in vi vsi," je opat pogledal
1646 XL     |           zemlja je že vaša po delu in trpljenju, ki ga imate z
1647 XL     |       trpljenju, ki ga imate z njo. In zmerom bolj vaša bo. Ni
1648 XL     |             bo. Ni jih moči ne zdaj in jih ne bo posihmal, da bi
1649 XL     |           otroci imeli tudi v pravo in večno last. Ampak zdaj me
1650 XL     |          zdaj me slušajte še enkrat in poslednjič: Razidite se
1651 XL     |             je že prav otožno dejal in se z menihi obrnil v samostan. ~
1652 XL     |              Črna vojska je molčala in čakala, kaj bo rekel Trlep. ~"
1653 XL     |             smo pokazali, da smo tu in da se jih ne bojimo," je
1654 XL     |           bodo zdaj bolj spoštljivi in tisti, ki po menihih pride
1655 XL     |            bi ponovil s hujšo voljo in močjo. Ves v skrbeh je urnega
1656 XL     |           ga maral, preveč bi videl in lakomen je, marsikatera
1657 XL     |             samostan od vrha do tal in se polastili vsega, kar
1658 XL     |          hudo čez glavo. Nejevoljni in žalostni so se pripravili,
1659 XLI    |              Od v∫ih ∫lavu vsamem. ~In že so minevali poslednji
1660 XLI    |       Zadnjo nedeljo je iz bližnjih in daljnih krajev prihitelo
1661 XLI    |             opat se je ločil od nje in šel, da bi slovo govoril
1662 XLI    |              da je tudi sam zaihtel in naposled le težko spregovoril
1663 XLI    |               Kar umre v pokorščini in ljubezni do Boga, spet oživi,"
1664 XLI    |       rokama, vrne, ker je pravičen in dober. Pred šest sto in
1665 XLI    |             in dober. Pred šest sto in petdesetimi leti je bila
1666 XLI    |             ne bo pustila v sramoti in pregnanstvu: pride čas,
1667 XLI    |             da bi spet služili Bogu in da bi z besedo in dejanjem
1668 XLI    |      služili Bogu in da bi z besedo in dejanjem pomagali ljudstvu ..." ~
1669 XLI    |            bridko jokala. Le počasi in kakor odmrli so se potlej
1670 XLI    |           Tekavice je že stal Trlep in otožno gledal po svetu,
1671 XLI    |       udarilo tudi njega." ~"Meniha in Trlepa, oba boli, ker se
1672 XLI    |           cepi v razpotje." ~"Trlep in samostan sta zmerom bila
1673 XLI    |             bilo. Posebno za opatom in patrom Tončkom. Misli mu
1674 XLI    |        gomazeli okoli njega, silile in vrtale so tudi do menihov. ~"
1675 XLI    |         meglile. ~Skočil je s skale in se obrnil proti domu. ~"
1676 XLI    |             že dolgo, da jim bo iti in da je s seboj ne vzamejo." ~"
1677 XLI    |           glas se je odmikal, lovil in prepletal. ~V kapiteljski
1678 XLI    |       samostanu, da ostanete ubožni in da se pokorite svojemu opatu.
1679 XLI    |          blaženih menihov prednikov in s stiško zavetnico žalostno