| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] scmarila 1 scriptura 1 sdaj 2 se 1543 seba 1 sebastijan 1 sebe 7 | Frequency [« »] ----- 3182 je 1679 in 1543 se 895 da 800 ne 718 bi | Ivan Zorec Izgnani menihi IntraText - Concordances se |
Chapter
1 I | Petra in Pavla 1784. leta se je Francè, tretji sin na 2 I | je potlej bilo iti domov, se je spomnil Poberetove Neže 3 I | Lepa misel ga je zmogla, da se je zadrevil še tja. ~"Saj 4 I | je zadrevil še tja. ~"Saj se ne zakesnim preveč," je 5 I | čezdvajsetleten, zdrav in močan fant, se je pametno zagledal vanjo, 6 I | Poberetovo hčer. ~"Ha," se je tiho menil s prijetno 7 I | opat ne prehudo branil, bi se kaj lepo dalo priženiti ..." ~ 8 I | vzdihov do Matere Božje, da bi se oče in opat preveč ne upirala 9 I | iz sončne bleščave. ~"Ali se bo Neža začudila!" se je 10 I | Ali se bo Neža začudila!" se je smehljal in skoraj tekel 11 I | tekel po peščeni stezi, ki se je položno spuščala v Stično. " 12 I | spuščala v Stično. "Dolgo se že nisva videla in stavil 13 I | danes? No, sedi!" ~"Dolgo se že nisva videla." ~"Dolgo, 14 I | kdo je mora. Vsa Stična se je boji, tak jezik ima in 15 I | tako silna je ponoči, ko se sprevrže v moro." ~"Le stoj," 16 I | sprevrže v moro." ~"Le stoj," se je Francè poredno smehljal, 17 I | Francè poredno smehljal, ko se vzameva midva, ne bo k tebi 18 I | more več." ~"Ne vem, ali se kdaj res vzameva," je Neža 19 I | Nikar še, počakaj, opat naj se kaj unese, saj veš, da ima 20 I | ima tudi on besedo, ali se smeva vzeti." ~"Samo po 21 I | več!" ~"S patrom opatom se vendar ne bomo boli." ~" 22 I | boli." ~"Zakaj pa ne, če se bo rebril, ko se sme ne 23 I | ne, če se bo rebril, ko se sme ne več?" ~"Nak ... počakajva 24 I | veselim srcem, vrača pa se s prav žalostnim ... Neža 25 I | prav žalostnim ... Neža se nekaj drži. Kakor da bi 26 I | bo treba grdo priviti, če se bo res kaj upiral tej ženitvi ... 27 II | pa ni slišala: zagledala se je predse, roke so ji ostrmele. ~" 28 II | ji ostrmele. ~"Prav lepo se res nisem menila z njim," 29 II | nevarna vešča. Porodnicam se je vendarle rada silila 30 II | Kdaj bodo oklici?" ~Neža se je hudo ustrašila. "Kaj 31 II | bi te bilo škoda, če bi se zavrgla s Trlepovim." ~" 32 II | so ji bile čez glavo, naj se prej nekoliko pozabijo, 33 II | to pripovedujete meni?" se je jezno otresala opravljivke. ~" 34 II | spravil ob dobro ime. Ne meni se več s Francetom, kar prej 35 II | zavpila: ~"Kar poberite se, mora Krtuca!" ~"I, Neža, 36 II | Krtuca!" ~"I, Neža, kaj se ti meša?" ~"Podnevi ljudi 37 II | Krtuca je od jeze zapuhala in se pognala v vas, da bi od 38 II | utegne še nakaniti, ne boji se je zaman vsa soseska. ~Misli 39 II | jo je zabolelo, naslonila se je ob burkle in se razjokala, 40 II | naslonila se je ob burkle in se razjokala, kakor se razjoče 41 II | burkle in se razjokala, kakor se razjoče mlad, po neumnem 42 II | večkrat." ~"Beži, beži," se je smehljal. "Ko se omožiš, 43 II | beži," se je smehljal. "Ko se omožiš, ne bo nobene more 44 II | Saj bi samo rada, da bi se nekoliko pozabilo, kar je 45 III | hiteče z dela ali na delo, in se v otožni ljubezni smehljale 46 III | njivam same zoreče strni, ki se je ob mirnem vetru zibala 47 III | spravi?" je vzdihnil in se spomnil starega hribskega 48 III | odgovoril, "božja volja naj se zgodi, pa bo prav za vse." – " 49 III | Da, kaj bo, kaj bo, če se nesrečna cesarjeva ihta 50 III | da je postal ob mizi in se spet zagledal v neveselo 51 III | tolažnega upanja. Potrt se je nameril po sobani in 52 III | oče, že več let vdovec, se mu je nekaj zameril. Mož 53 III | trmast konj; še sramota, ki se je lani razodela, ga ne 54 III | vendar ga moram ukriviti," se je pater opat odločeval, " 55 III | hudo je grešil, in skesati se mora in popraviti, kolikor 56 III | mora in popraviti, kolikor se popraviti da ... In kar 57 IV | Sobota je bila, ob sobotah se je opat že iz mladega postil, 58 IV | gospod opat, cesar Jožef II. se je menda le odločil, da 59 IV | vendar bi storili prav, če bi se pripravili, da vas nemila 60 IV | opat, meni prav: pripraviti se moramo." ~"Da, cesar je 61 IV | prosvete in učenosti. Brez njih se ne bi bili ohranili klasični – 62 IV | moliti in brez skrbi živeti," se je oglasil še pater prior 63 IV | cesar hoče." ~"S Stično se ne morejo primerjati. Naš 64 IV | ne morem." ~"V Stični so se šolali tudi skladatelj Jakob 65 IV | in imeniten zdravnik, ki se je rodil tamle v Šentvidu; 66 IV | ljudska šola za vsakogar, kdor se hoče naučiti umnega kmetovanja." ~" 67 IV | ljudstvo škodljivo, če bi se cesar priteknil tudi našega 68 IV | našega samostana." ~"Bojim se, cesarju ni nič sveto. Saj 69 IV | prav: v cerkvene stvari naj se ne vtika!" ~"Ne mislite, 70 IV | hvalim za vse, kar počenja," se je prior kakor opravičeval. " 71 IV | tlačana otel iz suženjstva," se je mlad menih navduševal. ~" 72 IV | Da, tlačanski človek se dosihmal ni smel seliti 73 IV | dovoljenja." ~Pter opat se je nemirno presedal in pobešal 74 IV | marsikoga obvarovala, da se ni selil z dežja pod kap 75 IV | selil z dežja pod kap ali se neumno ženil in pritil nesreče, 76 IV | če mu je storila krivico, se je smel pritožiti le njej," 77 IV | vso udelano zemljo, da bi se pravičneje odmerjale dajatve 78 IV | pravico je uredil. Divjačine se je preveč zaredilo, gospoda 79 IV | bi je rada še več, čeprav se škoda dela na polju in povsod. 80 IV | zatirati na svojem. ~"Gospoda se upira in jezlja zoper nove 81 IV | utajili." ~"Kaj pa stiška?" se je neki pater poredno smehljal. ~" 82 IV | smehljal. ~"Kaj ni, da bi se človek upiral? Vse, kar 83 IV | hodijo na njive." ~"In kako se tlačani že zavedajo novih 84 IV | od bolnika. Ob Stičnici se je za vrbjem skrival tlačan. 85 IV | Kaj delaš tu?' – 'E, nič,' se odreže, 'postrvi gledam, 86 IV | pokažem na vrečico, ki so se v nji ribe premetavale. – ' 87 IV | Tudi lovim jih nekoliko,' se mi smeje. – 'Zakaj jih loviš?' – ' 88 IV | zabrodil." ~"No, vidite," so se nekateri smejali, "in svet 89 IV | nekateri smejali, "in svet se ni podrl." ~"Prej bi se 90 IV | se ni podrl." ~"Prej bi se pa skoraj bil tudi zaradi 91 IV | delo na polju. "Tlačani se branijo tlake ali pa jo 92 IV | le delavna živina." ~"Če se cesar ne unese, pojde vse 93 IV | šele zunaj, med tlačani?" se je spomnil jezičnega tlačana 94 IV | Naj tlačani vidijo, kdo se tja dol pelja nemara poslednjič, 95 IV | ostane tudi ta spomin. ~Ozrl se je, proti njemu je šel brat 96 IV | nevarnost. Molit, vsi molite, da se nas bog usmili in ne udari 97 IV | starček sklonil glavo in se obrnil; v sivo brado mu 98 IV | tam. Prosim, pripravite se, z menoj pojdete." ~Pripravil 99 IV | menoj pojdete." ~Pripravil se je tudi sam. Kakor vselej, 100 IV | kadar je šel z doma ali se vrnil s pota, je tudi zdaj 101 V | iskre konje, a brat strežaj se je boječe držal in po malem 102 V | trobil z majhnim rogom, da bi se tlačanske nerode lepo umikale 103 V | s ceste; prebito nevarna se mu je zdela vsaka takale 104 V | Svojega velikega greha se nič ne kesa ... In zdaj 105 V | misli in želje. ~"Kmalu se bo odločilo," je veselo 106 V | storil tudi za znanost," se je obrnil v priorja; "a 107 V | neduhovni." ~"Da, učenost se je iz ozke celice speljala 108 V | goden ptič iz gnezda – in se počlovečila. In to je npredek." ~" 109 V | pomeni tudi ljubiti." ~"Zato se samo dobri ljudje, ki so 110 V | leti – je bilo dosti že, da se je začela." ~"Prekmalu je 111 V | onemogla." ~"V posameznih se je nadaljevala, zdaj pa 112 V | pisati za domače potrebe," se je opat vnemal. "A mi smo 113 V | že zasmehovali, češ, kaj se Slovenec štuli za učenika 114 V | je tudi nejevernik, ker se je družil s protestantskimi 115 V | pilil svojega jezika? Tako se moramo mi, če pišemo po 116 V | pismenega jezika." ~Prior se je molče zamislil, opat 117 V | ljubezni, marveč le, da bi se po njih širilo luteransko 118 V | pisal, če bi bil drugačen," se je čez čas spomnil opat; 119 V | cesar vendar ukazal, da se menih mora pokoriti svojemu 120 V | me, kaj počenja in kako se mu godi; tako zvem marsikaj." ~" 121 V | čisla, plemiči in meščani se mu klanjajo – tako mi je 122 V | dosti piše. Lahko in lepo se človek meni z njim. O slovenskem 123 V | Pater prior, ni mi všeč, da se tako zanimate za posvetnost 124 V | zanimate za posvetnost in da se družite z uskokoma našega 125 V | suženjstva." ~"Pater prior," se je opat ustrašil, kaj hočete 126 V | samoti živi brez skrbi, moli, se posti in pokori zase in 127 V | Premlad sem bil, ko sem se pomenišil, zdaj nisem prestar, 128 V | Obedientia – pokoriti se ji morate!" ~"Hočem, dokler 129 V | morate!" ~"Hočem, dokler se ji še moram." ~"Kam merite?" 130 V | duševnih bojih. Sprva sem se res plašil lastnih misli, 131 V | greh nepokorščine. Varujte se vsaj kazni, ki vas z njo 132 V | Potrpite, pater prior," se je opat pomiril; "saj to 133 V | Pametno bi storili, če bi se nekoliko preskrbeli, preden 134 V | ne po življenju." ~"Tako se utegne nakretiti, da pojde 135 V | opat odmahnil z roko in se zagledal po zorečih njivah. ~ 136 VI | ponošeni gosposki obleki in se do pasu priklonil imenitnima 137 VI | potegnil za vajete, konji so se skoraj ustavili. ~"Pazite, 138 VI | Pazite, Vrbičev gospod," se je opat nasmehnil in pomahljal 139 VI | presvetli, majhna škoda," se je nerodni mož omotično 140 VI | in gledal za kočijo, ki se je spet spustila v dir. ~" 141 VI | opat zmajeval. ~"Revež je," se je prior oziral, "v vinskost 142 VI | pil vino, v vinski omotici se je nekaj pregrešil, pa so 143 VI | je bil ob kruh. ~Potlej se je dolgo potikal križem 144 VI | steče pod tisti grm, kjer se je izlegel," je čustvoval 145 VI | imenitnega, učenega stanu se ga je držal, da so ga povsod, 146 VI | pravil prigodbe. To pot se je bil nameril v krčmo na 147 VI | graščina ni imela večjih, so se oddihavali močni konji. ~" 148 VI | dirjala za ovinek. ~"Tem se godi prav," je opat kimal, " 149 VI | vrane, z gabra na gaber so se zaganjale srake in izdajale: " 150 VI | kakor bi ga ukopal: ustrašil se je pa že tako, da mu je 151 VI | pogrelo. "Kaj pa je tisto? " se je že smehljal odrevenelemu 152 VI | Mislim, da sam Bog, tak čudež se je zgodil. Saj verjamete 153 VI | pater opat, kajne?" ~Opat se ni več smehljal, a Šmarec 154 VI | ni gob ob taki vročini," se je prior smejal. ~"Kdor 155 VI | imeli v skledi; otroci bi se oblizovali tja do ušes.' 156 VI | slišal mojo misel: kar obrnil se je, da bi odskakljal, a 157 VI | urno ga poberem, še malo se stresne: sklenil je, mrtev 158 VI | opat?" ~"Res je čudež," se je opat spet smehljal Šmarčevi 159 VI | verjamete, pater opat, njega se ne bojim preveč, saj smejo 160 VI | daleč. ~V cestnem prahu se je igrala kopa otrok. Brat 161 VI | hitela tlačanka, gospoda sta se smehljala otročičem, ki 162 VI | še ni bila misel, da bi se umaknili, tako so bili vsi 163 VI | Ženska je spoznala gospoda in se ustrašila. ~"Kaj so tvoji?" 164 VI | pustil in siroščine, da se iz nje ne vidim," ~"Kako 165 VI | ljubi, ne šteje." ~Opat se je spogledal s priorjem 166 VI | čudovito lepo povedala. Zglasi se pri meni v Stični, pomagal 167 VI | pomagal bi ti rad." ~Ženska se ni utegnila zahvaliti, kočija 168 VI | ljubezni, največji čednosti!" se je opat čudil na glas. ~" 169 VI | včasih res sliši táko, da bi se ji odkril do tal." ~"Tako 170 VI | prti prehude dolžnosti," se je umikal prior, ki je začutil, 171 VI | strežaj je zatrobil, kočija se je ustavila pred Trlepovo 172 VI | O, kaj ste vi, ste vi?" se je Trlep razoglav klanjal 173 VI | kočije, prav veselega pa se ni kazal, tudi iznenadenega 174 VI | zaprezate kar četvero?" ~"Čemu?" se je brat kočijaž nasmehnil. " 175 VI | Ker je gosposko in da se sprehodijo." ~"Kaj nič ne 176 VI | zamrmral sam vase. ~"Kaj se jim mara, takim gospodom!" 177 VII | lončeni peči z dvema zapečkoma se je košatila visoko postlana 178 VII | Počivamo, kaj beremo in se menimo o delu drugega tedna." ~" 179 VII | odprli?" ~"Tudi meni je žal," se je opat spomnil pogovora, 180 VII | imela s priorjem; "a zakaj se ni zgodilo, ti, Trlep moj, 181 VII | vsi: dela in trpi, včasih se tudi malo jezi, z doma tišči, 182 VII | zalezovanje." ~"Kaj premlada, če se že zna meniti z moškim?" ~" 183 VII | pobešal oči, uporno, zadihano se je držal. ~"Kaj bi rad, 184 VII | res ni nič sram?" ~"Kaj se mešate v življenje tlačana? 185 VII | zmerom, koliko trpi in kako se pokori, da vsaj prav slabo 186 VII | ko si išče sreče, potlej se neusmiljeno lotite še mene. 187 VII | ne? Ali nič ni tisto, kar se ti je primerilo z deklo 188 VII | ali pokesal, spovedal sem se greha, kolikor ga je bilo, 189 VII | spremenjenim glasom. ~"Ne bo se zveličal, kdor sam ne skrbi 190 VII | je bilo odprto. Sinovi so se zunaj spogledali in prigrmeli 191 VII | prigrmeli v hišo. ~"No, tu so," se jim je oče nasmehnil, "vprašajte 192 VII | jim je povedal. Hrustom se je zmračil pogled. ~"Pater 193 VII | pridal, "pa samo zato, ker se je Franca sama hotela umekniti 194 VII | drugega ni kazalo, revi," se je Janez jezil. "Pater Pavel 195 VII | bi bilo najbolje, če bi se kar precej vrnili," se je 196 VII | bi se kar precej vrnili," se je Nace smehljal novi misli. ~" 197 VII | ne, Trlep, nikakor ne!" se je opat ustrašil. "Bodi 198 VII | vsem na vkljub." ~"Le naj se omoži, za otroka pa moraš 199 VII | S snubcem in Franco se ne moremo domeniti." ~"Kje 200 VII | šele damo Franco." ~Prior se je na glas zasmejal in udaril 201 VII | kolenih. ~"To naj bi že bilo," se je tudi opat nasmehnil. ~" 202 VII | s peklom in hudičem, če se odloči, da bi prišla v našo 203 VII | tiščal pesti. "Pa le naj, saj se tudi zanj kaj sprevrže, 204 VII | Sina oženi, pa bo," se je opat domislil, čeprav 205 VII | prej govorila. Ne upiram se več. Francè naj se le priženi 206 VII | upiram se več. Francè naj se le priženi k Poberetu, da 207 VII | le priženi k Poberetu, da se tudi oni trije potlej lahko 208 VII | zganejo." ~Trlep in sinovi so se spogledali in si pomežiknili. ~ 209 VII | misli so iskale Nežo in se ji smehljale. ~Gospoda sta 210 VII | smehljale. ~Gospoda sta se odpravljala. ~"Tudi deklo 211 VII | je opat dejal, preden sta se odpeljala. "Bregarjeva Ančka 212 VII | France ga je mirila. A da se mu je ponosni Trlep tako 213 VII | kakšni so šele drugi?" se je pritoževal priorju. ~" 214 VII | Da, Trlep je Trlep," se je smehljal. "Ni čudno, 215 VII | in čistosti." ~"Samo dela se tako, ponos mu brani, da 216 VII | da bi govoril drugače in se podal." ~"Kaj nisem bil 217 VII | zmoto, kolikor je je kriv, se je pokesa in si zanjo pokoro 218 VII | ženska bolj kriva. Nemara se mu je nastavljala in ga 219 VII | človek, omaga in pade: ko se zave, je prekasno in ne 220 VII | more več vstati." ~Opat se vendar ni mogel pomiriti. 221 VII | mogel pomiriti. Misel, da so se tlačani začeli rebriti, 222 VII | vsak v svoje misli, sta se peljala mimo Pljuske. ~Pred 223 VII | še stali vozovi. Voznikom se je škoda zdelo konj, da 224 VII | kos potresal z repom in se čudil: "Kje si bil? Ali 225 VII | vince pil?" ~"Saj res," se je opat otožno zamislil. " 226 VIII | Hoj, menihi so že mimo," se je otročje hehetal; "zdaj 227 VIII | danes še nisi zapel nobene?" se je vsa krčma smejala. "Matevžek, 228 VIII | smejala. "Matevžek, ali se jih res tako bojiš?" ~"E, 229 VIII | si jih je izmišljal in se lagal, kakor bi pes tekel. 230 VIII | otroški – lastnosti zadosti da se je ob njih preživljal pri 231 VIII | Vozataji smo, nikogar se ne bojimo, tudi menihov 232 VIII | tudi menihov ne, kakor se jih moraš bati ti, ki ližeš 233 VIII | Kar zapojte, pa je," se je vtaknila Pljuskarica, 234 VIII | če pojete, kakor da bi se grizli." ~"Saj res," ji 235 VIII | cmoknil in zapel: ~"Ves hrib se je tresel,~ko je Jezus križ 236 VIII | Matevžek, kako poje, kdor se menihov ne boji? ~"En sam 237 VIII | zdajle stopil med nas, pa bi se tudi vi čisto drugače menili," 238 VIII | vi čisto drugače menili," se je Matevžek poredno smehljal. " 239 VIII | poredno smehljal. "Vsakomu se še kako upiraš, menihu se 240 VIII | se še kako upiraš, menihu se ne moreš, tako te pogleda." ~" 241 VIII | nemara res še učakamo danes," se je oglasil Vrbičev gospod, 242 VIII | mu bil moral napisati, pa se je mož premislil in poslal 243 VIII | meniha zdravnika, češ da se mu še nič ne mudi na drugi 244 VIII | svet." ~"O, pater Tonček!" se je Pljuskarica zganila. " 245 VIII | Pljuskarica zganila. "Gredoč se bržkone res pomudi tudi 246 VIII | premoti ga, premoti, da se kaj pokaže tudi med nami. 247 VIII | tolažilno besedo. V kogar so se uprle njegove žive, čiste 248 VIII | In ko je bolnik okreval, se je ljubi pater veselil in 249 VIII | veselil in smehljal, kakor se noben menih ni znal. ~"Patra 250 VIII | iz Stične." ~"Ni mogoče," se je Pljuskarica kakor ustrašila. " 251 VIII | pomagali." ~"Bog pomagaj," se je kmet ustrašil, "kaj pride 252 VIII | pravljica. Kaj meniš, da se menihom cedi sam med? Dosti 253 VIII | moli podnevi in ponoči, se posti in pokori, je zmerom 254 VIII | on ne za svet." ~"Čemu pa se pomeniši, če je tako?" ~" 255 VIII | kolovoznice in je preslab, da bi se poskusil s križi in težavami 256 VIII | menihom krvavo tlačaniti, da se laže po polžje skrivajo 257 VIII | in gosposko preživljajo," se je pijan voznik na glas 258 VIII | sta bila vojščaka, pa sta se zveličala in sta svetnika," 259 VIII | osivelo brado; "marsikaj se še sprevrže, tako hude so 260 VIII | postave." ~"To je pa res," se je voznik domislil. "Cesar 261 VIII | kakor menihi in nune," se je dušal posebno hud voznik. ~" 262 VIII | stanovske in tudi cerkvene, naj se opustijo, da samo eni ne 263 VIII | potlej kruh čolnarjem?" se je Matevžek spomnil. "In 264 VIII | grmeli. "Dokler bo svet stal, se bo blago prevažalo iz kraja 265 VIII | Nič ne verjamem," so se vozniku upirali. "Kupčija 266 VIII | vozniku upirali. "Kupčija se ne da opustiti kar tako." ~" 267 VIII | opustiti kar tako." ~"Ne da se ne. Brez voznikov ni kupčije. 268 VIII | mu je bil prepust, da bi se bil mogel zadosti mešati 269 VIII | spomladi in poleti; ženska, ki se ji je najlepše cvetje že 270 VIII | antikrista, še svetnikov se ti loti!" ~"Nista dobra 271 VIII | pridigal, da slabo stori, kdor se oženi." ~Pljuskarica pa 272 VIII | ki te tako milo gleda in se ti priklada v besede?" ~" 273 VIII | besede?" ~"Iz vina čenčaš," se je Matevžek jezil, "in siten 274 VIII | kmet udaril ob mizo. "Kdo se meni s teboj?" ~"Z nami 275 VIII | miru ga pusti." ~"No, pa se zvadi še s temle vozatajem, 276 VIII | pil." ~"Pa si res siten," se je voznik smejal. ~"Le prikupi 277 VIII | voznik smejal. ~"Le prikupi se Pljuskarici in Boga prosi, 278 VIII | marala, na mehko boš sel," se je kmet smejal. "Krajinčan 279 VIII | Bog pa ljudi." ~"Ne norčuj se s takimi stvarmi, saj se 280 VIII | se s takimi stvarmi, saj se še znaš ne." ~"Pa naj Vrbičev 281 VIII | bližnjega." ~"Že prav," se je treznil, "molčal bom, 282 IX | pa sem vas le iztaknil!" se je veselo nasmehnil. "Že 283 IX | privzdignilo; vsa rdeča se je nasmehnila možu iz Suhe 284 IX | kotu. ~Jezični kmet, ki se je med vozniški še nacejal 285 IX | vozniški še nacejal z vinom, se je poredno nasmehnil. Rad 286 IX | zinil katero prav bodečo, pa se ni upal, tak veljaven mož 287 IX | Trlep iz Malega Gabra bi se smel meriti z njim. ~"Aha ... 288 IX | Oba lepa, oba mlada, oba se rada imata. Kar za vkup 289 IX | je kmet šepetal. "Tako se je primožila na Pljuskarjevino." ~" 290 IX | le poslušaj, smo pili in se nekaj sporekli, a jaz sem 291 IX | tako trdo popala, da sem se moral prav na široko ustopiti, 292 IX | spet rineta vkup, a Soteska se upira in brani, Slabeta 293 IX | Dunaja poslali glas, da se nam je pritožiti le pri 294 IX | samega cearja." ~"Pa če bi se preberačiti moral do Dunaja 295 IX | zlodej me ne odžene, dokler se s cesarjem ne pomenim čisto 296 IX | kraja!" ~Precej dolgo sta se tiho menila. Slabetu so 297 IX | uganka je bila pretežka. Kmet se je ponosno nasmehnil: "Pismo, 298 IX | veš, pa razmotaj tole," se je oglasil Matevžek, ki 299 IX | orje, brazde obrača, a ko se postara, ga prodajo na sejmu." ~ 300 IX | prodajo na sejmu." ~Kmetu se je za malo zdelo, da ga 301 IX | Od enajstih do polnoči se goreča črna kočija v četver 302 IX | v kočiji sedi gospod in se bridko joka, za kočijaža 303 IX | nagajal in tlačane drl. Zdaj se cvrè na dnu pekla, le tisto 304 IX | gledal v mizo. ~Pljuskarici se je tudi mudilo. Pred voznike 305 IX | pravi. Moram, če hočem, da se naposled le dobiva." ~"Tudi 306 IX | dobiva." ~"Tudi za druge se bodeš z gosposko. Nikar, 307 IX | naprtiš meni." ~"Krivica se godi meni in kmetu, zatreti 308 IX | sem, sama sem – vzemiva se, nihče nama ne more več 309 IX | more več braniti!" ~Slabè se je smehljal in jo objemal 310 IX | dovoli on." ~"Kar vzemiva se! Naš pater opat že zaropoče, 311 IX | pojdem do Trlepa, posvetovai se moram z njim." ~"Jurko moj, 312 IX | Jurko moj, pazi, ne zaleti se!" ~"Kadar se bom, samo k 313 IX | ne zaleti se!" ~"Kadar se bom, samo k tebi se bom." ~ 314 IX | Kadar se bom, samo k tebi se bom." ~ 315 X | enkrat umreti ∫vetu. ~Ko sta se opat in prior odpeljala, 316 X | odpeljala, so Trlepi obsedeli in se ujezili. ~"Prerahlo smo 317 X | ujezili. ~"Prerahlo smo se menili s patrom opatom; 318 X | do sebe ne da." ~"Nak," se je oče spet uprl, "ni slab 319 X | boleli Trlepa, a sinovom se je pritajeval, ker se je 320 X | sinovom se je pritajeval, ker se je bal, da bi še bolj vreli 321 X | tehtal trude in žulje, ki se z njimi in ljubo zemljico 322 X | njivice, o domačijica naša," se je z njimi šepeče menil 323 X | nekateri stari gradovi," se je omotično spogledoval 324 X | pusta gadovina plaši, koder se je nosila sto in stokrat 325 X | roboti in tlaki, skomine so se mu delale, v rodovinsko 326 X | Glej ga, kaj si res ti?" se je Trlep čudil. "Kam pa 327 X | Obrniva, domov pojdiva, tam se pogovoriva!" ~Pa sta šla. ~ 328 X | nabirati." ~Postala sta in se zmenila, da že jutri po 329 X | Prehitro je prišla, gosposka se je še ne more ali noče navaditi." ~" 330 X | priznaval, "le novih postav se brani, z vajet nas ne da." ~" 331 X | opatovo krivo palico, pravijo, se lahko živi." ~"Včasih že," 332 X | več. Preoblastna je, v vse se vtika, zmerom te pasejo 333 X | gosta na svoj dom. ~Iz hiše se je slišalo regljanje veselega 334 X | pater Antonij. ~"O, Trlep," se je beli menih nasmehnil 335 X | pa hodiš? Pridem, da bi se odpočil in kaj modrega pomenil, 336 X | Saj bi bili radi," so se hrustje izgovarjali, "pa 337 X | hrustje izgovarjali, "pa se gospod pater brani." ~"Na 338 X | zahvali, da so, kakršni so," se je pater smejal. ~A Nace, 339 X | patru, ta pa Slabetu in se nasmehnil: ~"Ali so tam 340 X | nove postave so hude, nihče se jim ne more dolgo upirati. 341 X | dero tlačana." ~Slabetu so se zasvetile oči, Trlep se 342 X | se zasvetile oči, Trlep se je za tren spogledal s sinovi 343 X | prijaznemu menihu. ~A ta se je nekoliko branil, češ, 344 X | nekoliko branil, češ, mudi se mu, bolnega pastirčka na 345 X | skrnina ga šiva – , pa sem se gredoč oglasil še tu in 346 X | polna bolnikov." ~Trlep se je bal, da bo pater kaj 347 X | živita pri Prazniku, in se je zdaj kar oddahnil . ~" 348 X | je, zemlje je lačen, ves se je zagrizel vanjo, ne more 349 X | zagrizel vanjo, ne more in noče se je oteti. Jaz, glej, mu 350 X | In sem mu svetoval, naj se priženi k Rogačici na Mrzlem 351 X | Ženske ali zemlje?" se je Janez smejal. ~"Tone, 352 X | slišati ne o tej ne o oni," se je menih delal obupanega. 353 X | mlada in bogata, pa tam se nama ne bi godilo kaj prida. 354 X | od veselja in verjel, da se je Pljuskarica, ki močno 355 X | kurji konj na vilicah," se je menih lotil še tretjega. " 356 X | tretjega. "Pameten naj bo, pa se mu gotovo odpro zakonska 357 X | raj grešni duši." ~Smejoče se oči vseh so pale še po Nacetu. ~" 358 X | zmerom bolj veselo govoril, "se smeje vsemu. Bolan je najbolj 359 X | udaril po rami, "oči so se mu osvetlile in skalile. ~" 360 X | Trlepe. "Vsi pravijo, da se ne premaknejo, dokler jim 361 X | Trlep, ne pokimaš. Blagor se ti, nekateri oče bi bil 362 X | Čas je vendarle tak, da se človek še geniti ne more." ~" 363 X | spozna." ~"Vsako stvar, ki se zanjo odločim, dobro preudarim." ~" 364 X | sodil opata in menihe?" se je v Trlepu nekaj tiho oglašalo. " 365 X | grešim, ko nočem ne." ~"Trudi se, kolikor hočeš, da bi bil 366 X | ponižala glavo. "Nikar se nič ne grizi, oče Trlep, 367 X | in sreče!" ~"Še prevzemo se mi, tako jih hvalite," se 368 X | se mi, tako jih hvalite," se je hvaležno smehljal dobremu 369 X | dobremu patru. ~"Pa naj se, saj se imajo za kaj. Pravičen 370 X | patru. ~"Pa naj se, saj se imajo za kaj. Pravičen ponos 371 X | postajalo vroče, pogovor se je krhal, zèh je hodil po 372 X | bo, nisem navajen vina," se je pater oziral v okno. " 373 X | oziral v okno. "Tudi dan se že nagiba." ~"Ni sile, dnevi 374 X | usmiljenja, nič drugega," se je skromni menih branil 375 X | naročju držal božji svet, ko se je menih zdravnik potlej 376 X | Pri gradičku je postal in se od milobe nasmehnil širnim 377 X | samostanskim zidinam, ki so se bleščale v mesečini. ~"Ali 378 X | zadovoljen prebil v samostanu, se mu je na drobno razodevalo ... 379 X | premaguje samega seba in se ves iz vsega srca žrtvuje 380 X | otožni menih vzdihnil in se napotil do porte. "Ubogi 381 X | pokleknil pred Križanega in se grenko razjokal. Angel božji 382 XI | Kakor je bil obljubil, se je Trlep s Slabetom odpravil 383 XI | na živino pazite in ognja se varujte!" ~"Brez skrbi," 384 XI | dobro opravita." ~"In dóma se držite, v Veliki Gaber ali 385 XI | preveč ne hodite." ~"Oče," se je Tone domislil, "kaj ne 386 XI | šel z vama?" ~"Saj res," se je Trlep nasmehnil, "pa 387 XI | iz kmeta, čeprav ve, da se puliš bolj zanj ko zase." ~" 388 XI | Kmetu to težko dopoveš. Liže se gradu, boji se ga upirati 389 XI | dopoveš. Liže se gradu, boji se ga upirati se mu ne upa ... 390 XI | gradu, boji se ga upirati se mu ne upa ... O, kje so 391 XI | je kmet še imel srce, da se je moško upiral in gradove 392 XI | Siroščina je res velika. Kmet se duša in vleče za krajcar, 393 XI | njega izza mize. Po več dni se ti pijano dere, živinsko 394 XI | Kako prav je Slabè vedel, se je že vsak dan izkazovalo. 395 XI | pa so ti menihi napoti?" se je Slabè delal. ~"Meniške 396 XI | sram domačih srenj. ~"Nikar se ne čudita," se jima je Slabè 397 XI | Nikar se ne čudita," se jima je Slabè smehljal. " 398 XI | tudi zdaj ne žene, da bi se pritožil. Tu pa tlačan bridko 399 XI | odkar mu rod pomni, in se zdaj lovi za vsako bíl, 400 XI | lovi za vsako bíl, da bi se otel." ~"Saj smo res zmerom 401 XI | slišali, koliko krivice se mu godi." ~"O, če bi mu 402 XI | tresoritimo pred menihi?" A že se je spomnil, kako mu je opat 403 XI | je začrtil. "S poti naj se že spravijo!" ga je grela 404 XI | Graščaka lahko ubiješ, meniha se ti ne kaže pritakniti." ~ 405 XI | Pojdimo na moj dom, da se odpočijemo in da vidim, 406 XI | O, da si le že prišel!" se je obveselila brata in prijazno 407 XI | grad nemara že zvedel, da se odpravlja do cesarja. ~" 408 XI | te čaka že nekaj dni," se je Polona smehljala. "Tamle 409 XI | smehljala. "Tamle pod hruško se valja, otodile sem mu dala 410 XI | hruškovca." ~A Vrbičev gospod se je že predramil, prišel 411 XI | že predramil, prišel in se pohvalil, da je tisto pisanje 412 XI | list." ~"Napravil sem," se je starec nasmehnil, "saj 413 XI | ti ga utegnil dati, če bi se branil grad." ~"Kaj res?" ~" 414 XI | denar bi bil." ~"Tudi to se ti utegne nakretiti, če 415 XI | jasknila: "Valpet!" ~Slabè se je ozrl skozi okno in pokimal: " 416 XI | prihaja." ~"Kaj pa zdaj?" se je obrnil k možem. ~"Če 417 XI | sto in sto drugih – ne boj se!" ~"Saj se ne bojim, le 418 XI | drugih – ne boj se!" ~"Saj se ne bojim, le zamude ne bi 419 XI | je poklicala brata. ~"Ali se res odpravljaš do cesarja?" 420 XI | Slušaj me, ne nori, grdo bi se ti vtepalo." ~"Poda naj 421 XI | ti vtepalo." ~"Poda naj se grad, pa se podam tudi jaz." ~" 422 XI | Poda naj se grad, pa se podam tudi jaz." ~"Tista 423 XI | je valpet obračal. Ženi se le, grad ti tega ne brani; 424 XI | ne brani; ali na svoj dom se oženi." ~"Meni samemu je 425 XI | je odločati, kam in kako se oženim, taka je zdaj postava." ~" 426 XI | Valpet je šel. Slabè se je zamislil. ~V veži je 427 XI | Komu pa ostane domačija, če se oženi na Pljusko?" jo je 428 XI | lepo Boga prosiš, da bi se brž oženil, kajne?" ~"Da 429 XI | ostala sama? Nak!" ~"Saj bi se omožila. Ali ne?" ~"Kajpak, 430 XI | le ženina mi brž poišči," se je hehetala. ~Veseli, tihi 431 XI | v vežo. ~"Kaj pa vidva?" se je začudil. ~"Poslušala 432 XI | sva, kaj ti valpet hoče," se je Polona hitro izmislila. ~" 433 XI | Vse jima je povedal in se zarekel, da ne odneha, na 434 XI | ne zlepa, pa zgrda. ~"Ko se ne moreš izmotati z muko, 435 XI | nikoli ni bilo slišati, da se je zgubilo pismo, ki mu 436 XI | sicer ne ubrani." ~Slabè se je zamislil. ~"Pojdi, Trlep, 437 XI | Trlepa, "znano ti je, da bi se rad priženil na Pljusko 438 XI | Zakaj jaz? Za tako nevesto se jih bo trgalo sto, ko zvedo." ~" 439 XI | ko zvedo." ~"Nočem, da bi se trgali. Ti sam ji ga daj, 440 XI | je vredna." ~"Glej ga," se je Trlep smehljal, "kar 441 XI | Poloni ne Tonetu." ~Slabè se je brž preoblekel in šel 442 XII | Matevžek je tiho zažvižgal in se stisnil na klop za vrati. ~ 443 XII | Kruh je vzel, za mleko se je zahvalil, češ po mleku 444 XII | črviči v trebuhu. ~"Kajpak," se je Trlep posmehnil, "Matevžek 445 XII | prežene gliste." ~"Saj bi se mi res prilegel," je Matevžek 446 XII | novico tudi dva požirka," se je Polona nasmehnila in 447 XII | povedal. ~"Kakšna pa je bila?" se je Trlep ustrašil. ~"Ne 448 XII | Trlep ustrašil. ~"Ne vem," se je fantiček cmeril in kazal 449 XII | trikrat oblil neznatno rano, se obrnil in tiho zmolil očenaš. ~ 450 XII | zmolil očenaš. ~Fantičku se je vse vkup zdelo strašno 451 XII | strašno imentino,nič več se ni cmeril, le v Matevžka 452 XII | stekel na pašnik, da bi se pohvalil med vrstniki, mu 453 XII | rekel, "kako je prav, da se je prihranilo?" ~"Govoriti 454 XII | pritegoval. ~"Aha, aha," se je Polona nasmehnila, ko 455 XII | pogledala skozi okno, "brat se že vrača." ~Matevžek je 456 XII | veselja, udaril po rami. ~"Da se prav kmalu kaj zglasi na 457 XII | in bolj varno." ~Vsi so se oddahnili, najbolj pa Polona, 458 XII | oddahnili, najbolj pa Polona, ki se je bala za brata. ~"Vina 459 XII | ho-ho-ho." ~Preden sta se Trlep in Tone odpravila 460 XII | mi še branil proč, če bi se Tone priženil na moj dom," 461 XII | je le režal vame, počasi se je unesel, češ da si še 462 XIII | veselja ni kazala. ~"Kaj se kujaš, ka-li?" ga je grelo. " 463 XIII | je umikala pogled in se držala kakor klešče. ~"Kar 464 XIII | veš, da ti ga je za kaj," se je po sili smejala. ~"Nekaj 465 XIII | sramota tvojega očeta naj se prej nekoliko pozabi ..." ~ 466 XIII | vprašal. ~"Vsa Stična bi se zgledovla, če bi takega 467 XIII | ran božjih, Francè ..." se je ustrašila. ~"In Boga 468 XIII | togotno s peto udaril ob tla, se obrnil in naglo odšel. - ~ 469 XIII | bil potrt in žalosten, ko se je vrnil domov. Hudo mu 470 XIII | oče?" ga je skrbelo. "Ali se nisem prenaglil?" ~Težko 471 XIII | Težko je čakal, da bi se oče in Tone že vrnila domov. ~ 472 XIII | prav nerodnega. ~A ko sta se oče in Tone vrnila, ni očetu 473 XIII | nobene Nežine besede in se zarekel, da med stiškim 474 XIII | po licu. "In prav lepo si se pognal zame." ~Franceta 475 XIII | Še videti je nočem več!" se je upiral. ~"No, no, saj 476 XIII | vsak mlad človek. Prej ko se zbogata, bolje bo za oba." ~ 477 XIV | poniglavila okoli doma in se bridko kesala, da ga je 478 XIV | odgnala. ~"Kaj ti je, Neža?" se je Poberé plašil. Ljubil 479 XIV | zanjo. ~"E, nič – kar tako," se je umikala. ~"Vedeti moram, 480 XIV | je moža peklo. "Komu bi se zaupala, če meni ne?" ~Neža 481 XIV | Neumna ne bodi, manjkalo se ti še bo ženinov!" ~"Nikogar 482 XIV | Poberè je molčal, Neža se je naslonila obenj in jokala, 483 XIV | vedel, kaj bi še rekel, hči se mu je močno smilila. V mislih 484 XIV | ni vseh dni konec. Kmalu se spravita, če kaj drugega 485 XIV | kaj drugega ni vmes. ~Neža se je nekoliko pomirila, on 486 XIV | prestregla Krtuca. ~"Kaj se ti mara, Poberè," se je 487 XIV | Kaj se ti mara, Poberè," se je hripavo režala s praznimi 488 XIV | Jejhata ... ne bodi no!" se je ustrašila. "Kaj pa sem 489 XIV | ni več poslušal, kar urno se je spustil po rebri in pozvonil 490 XIV | ga hoče. Še zboli mi, če se ta zdraha kako ne ugladi. 491 XIV | me nisi razumel, ka-li?" se je sèl čudil. ~"Sem, vendar 492 XIV | vendar ne pojdem. Pater opat se je sèm že v četver vozil, 493 XIV | že v četver vozil, pa naj se še zdaj, če mi ondan ni 494 XIV | besedi. ~"Očiten upor!" se je ta ustrašil ~"Je," se 495 XIV | se je ta ustrašil ~"Je," se je prior smehljal. "Ljudje 496 XIV | pritiskal. ~Trlep in Francè sta se spogledala; zaslutila sta, 497 XIV | oba. ~"Kaj pravite, oče," se je Francè mečil, "ali bi 498 XIV | pojdiva! Saj res, človek se vendar ne more upirati opatu." ~ 499 XIV | sreče? Saj si še nikoli, kar se pomniti da, nihče ni jezika 500 XIV | živel, grdo zablodil, obenem se pa prevzetno rebril, češ,