Chapter

 1 II     |        polna hudobij in sam večni Bog vedi, kaj ji utegne še nakaniti,
 2 IV     |           hki, ~Bodo vsdigneni, o Bog, bodi u∫mileni. ~Sobota
 3 IV     |       takega nedolžnega lova.." ~"Bog daj cesarju trdnega zdravja,
 4 IV     |      Molit, vsi molite, da se nas bog usmili in ne udari s tako
 5 V      | počlovečila. In to je npredek." ~"Bog ve, ali res je. Principaliter
 6 V      |          pomagati, da sem tak, in Bog mi pomagaj, da ne bi zabredel
 7 VI     |         je dal?" ~"Mislim, da sam Bog, tak čudež se je zgodil.
 8 VI     |       prav do tebe sva prišla."  "Bog vaju sprejmi – pojdimo v
 9 VII    |          veliko, strašno pokoro – Bog, trdno verujem, mi je že
10 VIII   |         nam v stiski pomagali." ~"Bog pomagaj," se je kmet ustrašil, "
11 VIII   |     smejal. "Krajinčan voli pari, Bog pa ljudi." ~"Ne norčuj se
12 X      |       dehtela na vse prsi, ona in Bog sta slišala njegove željé. ~"
13 X      |       segel v roko. ~"Če je tako, Bog te sprejmi! Obrniva, domov
14 X      |          veliki želji. ~"Francè – Bog mu pomagaj, jaz mu ne morem! –
15 X      |         bodi, pridne fante imaš – Bog jim daj zdravja in sreče!" ~"
16 X      |     pomagal Slabè. "Kaj še bo?" ~"Bog nas tepe za stare in nove
17 X      |        najbrž pa pojdemo res – že Bog hoče tako." ~"I, kam pa
18 X      |           razodevalo ... Tamle je Bog poslušal njegove molitve
19 XI     |         strada in glada, če ga ni Bog tepel s točo ali sušo, skoraj
20 XI     |           ti krevsal na Dunaj." ~"Bog ve, ali moreš zaupati pošti?" ~"
21 XII    |         da bo zdrav kakor je bil.~Bog Oče, Bog Sin, Bog Sveti
22 XII    |      zdrav kakor je bil.~Bog Oče, Bog Sin, Bog Sveti Duh ...' ~
23 XII    |         je bil.~Bog Oče, Bog Sin, Bog Sveti Duh ...' ~Po teh besedah
24 XV     |         pobranil, "več ko meni je Bog dal daru tebi, le zametaj
25 XXI    |           duša v vicah. ~"Križani Bog, kje sem, da nikamor ne
26 XXI    |          zvedel še kaj drugega. ~"Bog vam povrni in ljuba Mati
27 XXIV   |        patra, pa sta uskočila." ~"Bog ve, zakaj?" ~"Kuta jima
28 XXIV   |            Nacetu, dobri duši, je Bog nemara namenil kaj prav
29 XXVI   |          vse take gosposke ..." ~"Bog, te usliši!" ~"Aha," je
30 XXVIII |          iz teh krajev, jima samo Bog še lahko pomaga." ~"Kaj
31 XXVIII |          je strahoma šepetal. "In Bog si ga vedi, kaj z njima
32 XXIX   |       njegovih postav!" ~"Vedi ga Bog, ali je vse res, kar pripoveduješ,"
33 XXXII  |           se je dal skoraj ubiti, Bog da, da bi se kmalu izlizal." ~"
34 XXXIII |     Vrnite se vsak na svoj dom in Bog vam povrne vse dobro. A
35 XXXIV  |           da poženem to šavro!" ~"Bog ve, ali Ančka prav pazi
36 XXXV   |          drugimi mislimi, "in sam Bog daj, da se pater opat ne
37 XXXVI  |        stezajo lakomne roke ... ~"Bog jim odpusti!" je molil in
38 XXXVI  |      cesarjeva roka, ne obupujte, Bog vas ne zapusti, kje drugje
39 XXXVI  |         se kakor vas je volja." ~"Bog vam povrni vse, pater opat." ~"
40 XXXVII |         so se veje kar šibile." ~"Bog daj srečo menihom," so hvalo
41 XXXVII |      stiske kar po čudežu izmotal Bog sam." ~"E, Vrbičevi," je
42 XXXVII |       listje: vsak piš ga odfrkne Bog vedi kam!" ~Možje so molčali
43 XXXVII |          božjih postavah je vaša. Bog sam vas je vsadil vanjo;
44 XXXVIII|         tu, zdaj tam, odkar jo je Bog dal iz rok. Če bi bilo drugače,
45 XXXVIII|           razkrehnilo? Če jih je, Bog vsaj daj, da menihov ni
46 XXXIX  |       roko, "kakor ti je odpustil Bog, sem ti jaz takisto že zdavnaj.
47 XXXIX  |       bilo zaman? Ne, nikakor ne! Bog nas nikoli ne pozabi, źalostna
48 XL     |        res?" ~"Cesar je svet, sam Bog menda ni tako. Če Boga žališ,
49 XLI    |       trgal glasni jok ljudstva. "Bog včasih vzame z eno roko,