Chapter

 1 IV     |        In vendar so le samostani zmerom bili žarišče prosvete in
 2 IV     |       Naše delo je bilo in je še zmerom tako, da imajo vsi več od
 3 VI     |     denarcev; krčme so tudi bile zmerom žive, v hlevih, velikih,
 4 VI     |       uhajajo." ~"Da, da, otroci zmerom votek motajo materi. Kaj
 5 VII    |        opomnil. "Šolan človek ni zmerom srečen." ~"Sit pa je le
 6 VII    |      človeško greši, ne veste pa zmerom, koliko trpi in kako se
 7 VII    |          tak Trlep, čigar rod je zmerom bil velik prijatelj samostanu,
 8 VII    |        najsi ne misli in ne živi zmerom, kakor hočemo mi. Pride
 9 VII    |         zapeljevala, da bi si za zmerom postlala." ~"Dosti je star,
10 VIII   |        ni obstanka v enem kraju. Zmerom je bil na potu, kakor deseti
11 VIII   |         Ljudje so ga imeli radi. Zmerom je vedel kaj novic, a če
12 VIII   |         in dober je za kmeta bil zmerom. Ustanovili so ga v starih
13 VIII   |           se posti in pokori, je zmerom resen, skoraj otožen mož.
14 IX     |   štiridesetih let, pa vendar še zmerom samski človek, ji je prijazno
15 IX     |        kar hoče, anti moč ima še zmerom le gosposka in gorka je
16 X      |       Nemara misli, da smo mu še zmerom sužnji?" ~"Le stojte," je
17 X      |          noče navaditi." ~"In še zmerom pobira desetino in jo meri
18 X      |  Preoblastna je, v vse se vtika, zmerom te pasejo njene oči." ~"
19 X      |        tvoj najmlajši," je pater zmerom bolj veselo govoril, "se
20 XI     |          se otel." ~"Saj smo res zmerom slišali, koliko krivice
21 XV     |          plemiči so in so skoraj zmerom bili slabi duhovni in krivi
22 XV     |        Res je, takle iluminat ni zmerom dober svetovalec; cesarja
23 XV     |     Linhart otožno pritegoval. ~"Zmerom ni tako," je Kumerdej ugovarjal. "
24 XV     |       slovensko ljudstvo, marveč zmerom le za Nemce in Latince?" ~"
25 XVI    |    Francè sam pa se skriva in še zmerom kuha jezo na Nežo.~
26 XIX    |       tako ji reci ..., da se je zmerom spominjam ..." ~"Če le pozabim,"
27 XIX    |        bi bil glistav; pa tak je zmerom, če ni tudi zagoveden in
28 XX     |          po Šentvidu." ~"Ni, ker zmerom na porti stoji," so se Šentvidci
29 XX     |         vsakemu Stičanu jezik še zmerom tako dolg, da se ga za cel
30 XX     |          vabili. ~A Francè je še zmerom mirno stal in se po sili
31 XXII   |     domislil. "Njegova beseda je zmerom in povsod toliko zalegla." ~"
32 XXII   |        se spomni, kako so menihi zmerom pomagali svojim in drugim
33 XXIII  |        je Kuralt spet godrnjal. "Zmerom gledajo nazaj, nikoli naprej,
34 XXIV   |     zapusti Trlepovine, ki te je zmerom častila, pomagaj ji ...
35 XXVI   |         zapravil, Sotečan nas še zmerom dere na meh." ~"Koliko pa
36 XXVI   |       kratkovidna in krivična je zmerom." ~Po stranski stezi ju
37 XXVI   |          vso našo sosesko sem ga zmerom imel jaz, ondan pa mi ga
38 XXVI   |            Nikoli mu ni zadosti, zmerom hoče več in več." ~"In prav
39 XXXVI  |         jih ne poznaš? Saj si me zmerom tako rad učil, kake so nove
40 XXXVII |         last?" ~"Oh, ne beračite zmerom! Ko boste v ljubezni do
41 XXXVIII|         je bil izmed vseh Stični zmerom najbližji. Pa ta je zdaj
42 XXXIX  |         treba, je naša vojska še zmerom tu, da jim posveti." ~"Z
43 XXXIX  |           pater opat, nisva bila zmerom prav prijatelja," se je
44 XXXIX  |          lepega življenja in jim zmerom pomagali, še ob bolezni
45 XXXIX  |         menihi čudili. ~"Pa res. Zmerom tak napuh. Kjer si se ga
46 XL     |         ni več naše, kar je naše zmerom bilo; potlej nam oznanite,
47 XL     | trpljenju, ki ga imate z njo. In zmerom bolj vaša bo. Ni jih moči
48 XLI    |            Trlep in samostan sta zmerom bila eno." ~"Da, Trlepa