Chapter

 1 VI     |        skoraj ustavili. ~"Pazite, Vrbičev gospod," se je opat nasmehnil
 2 VI     |         vse hudo, kar ga tišči." ~Vrbičev gospod, iz teh krajev doma,
 3 VIII   |     učakamo danes," se je oglasil Vrbičev gospod, ki je molče sedel
 4 VIII   |      Patra v krčmo pač ne bo," je Vrbičev gospod omajeval. "Menihi
 5 VIII   |         kako bi ti odgovoril," je Vrbičev gospod dalje pravil. "Veš,
 6 VIII   |           Jaz ne mislim tako," je Vrbičev gospod zmajeval; "samostani
 7 VIII   |          ne moreš ga obrniti," je Vrbičev gospod skomljal v osivelo
 8 VIII   |       preti tudi vozatajstvu," je Vrbičev gospod pravil. "Vozatajstvo
 9 VIII   |          se še znaš ne." ~"Pa naj Vrbičev gospod pove, ali sem zinil
10 VIII   |         besede." ~"Ne zameri," je Vrbičev gospod počasi odmahnil z
11 IX     |           Soteski ob Krki. ~"Hoj, Vrbičev gospod, pa sem vas le iztaknil!"
12 IX     |        preden jo mahneš na pot." ~Vrbičev gospod je odšel, Slabè je
13 XI     |        odpravlja do cesarja. ~"Pa Vrbičev gospod, ali kdor že je,
14 XI     |       nekaj preveč hruškovca." ~A Vrbičev gospod se je že predramil,
15 XI     |       bila bolj, so seli za mizo. Vrbičev gospod jim je iz pisanja
16 XI     |           za mizo čakala Trlep in Vrbičev gospod. ~Vse jima je povedal
17 XI     |       muko, poskusi s kljuko," je Vrbičev gospod svetoval. "Pisanje
18 XII    |          hruškovca mu daj," je še Vrbičev gospod pomagal, "da si prežene
19 XII    |      pošti." ~"Saj sem rekel," je Vrbičev gospod kimal. "Bolje bo
20 XVIII  |           ga smela poskusiti samo Vrbičev gospod in Matevžek, ker
21 XIX    |       mestu naj stopi, pa bo," je Vrbičev gospod svetoval. "Sotečan
22 XIX    |         že skočim," je mencal, "a Vrbičev gospod bi to stvar opravil
23 XIX    |           poslali do cesarja," je Vrbičev gospod zmajeval. "Sotečanovi
24 XXII   |        kaj je povedal pater opat, Vrbičev gospod pa svetoval, naj
25 XXII   |           vprašaš po njem," mu je Vrbičev gospod kuril. "A če bo kaj
26 XXII   |         nas?" ~"Kar pusti," se je Vrbičev gospod smehljal. "Ko se
27 XXII   |          kako hitro se umeči," je Vrbičev gospod ščuval. "Kdor obupuje,
28 XXII   |    zalegla." ~"Hm, kaj hočeš," je Vrbičev gospod vedel. "Čas se je
29 XXII   |           pa bo!" ~"Vse prav," je Vrbičev gospod momljal in si počasi
30 XXIV   |         so stali domači, Slabè in Vrbičev gospod. ~"Moško se postavi
31 XXIV   |          govori na dolgo nit," je Vrbičev gospod zabičeval. "Povej
32 XXIV   |            da nista za to," ju je Vrbičev gospod kakor opravičeval. "
33 XXIV   |       bilo polno vere in upanja.  Vrbičev gospod je dremal za mizo.
34 XXVIII |         Stavil bi ne vem kaj," je Vrbičev gospod dejal, "vešče ju
35 XXVIII | Razbojnika nista in stiška sta." ~Vrbičev gospod je privzdignil ramo
36 XXXV   |           odnikoder ni." ~"Kje je Vrbičev gospod? On naj stopi tja." ~
37 XXXV   |       gospod? On naj stopi tja." ~Vrbičev gospod je zginil. Ni mogel
38 XXXVI  |        tudi Trlep in Francè. ~"E, Vrbičev gospod je le pravo vedel,
39 XXXVII |       razmetavati," mu je pomagal Vrbičev gospod; samostanska zemlja
40 XXXVII |           kvasite praznih!" se je Vrbičev gospod posmehnil. "Kje pa
41 XXXVII |          vzamete sami!" se jih je Vrbičev gospod že naveličal. "Zdaj
42 XXXVII |          cesarske postave," mu je Vrbičev gospod pritegoval. ~"Hudič
43 XXXVII |        ženske je ljubezen," si je Vrbičev gospod molzel brado. "Z
44 XXXVII |         je molčal in se smehljal, Vrbičev gospod je dalje momljal: ~"
45 XXXVIII|             Mednje je prišel tudi Vrbičev gospod. Snoči je kesno in
46 XXXVIII|          da ste spali v senici." ~Vrbičev gospod je molče šel z njim;