Chapter

 1 I      |       poveidat inu vam rasodevat:~V∫e, kar na ∫vejt shivi, le
 2 IV     |            leta je glih prezh, kar ∫e je ∫li∫hala rezh, ~Da v∫
 3 IV     |         vprašam: 'Kaj delaš tu?' – 'E, nič,' se odreže, 'postrvi
 4 V      |        pisal tudi o modroslovju." ~"E, modroslovje," je opat odmahnil. "
 5 VIII   |           se jih res tako bojiš?" ~"E, ne poslušajo radi prepevanja
 6 VIII   |           vsem menihom na kljub." ~"E, to pravite zdaj." ~"Vozataji
 7 VIII   |              Mariji posvečen ..." ~"E, molči, molči s tistim svojim
 8 IX     |           poredno pogledal kmeta. ~"E, kako neki?" ~"Dokler je
 9 X      |        brani, z vajet nas ne da." ~"E, kaj, pod opatovo krivo
10 X      | pripravljeni, da bi mu pomagali." ~"E, zgoj dolžnost krščanskega
11 XI     |           ti, da boš nosil bero." ~"E, lahko bomo nosili," je
12 XI     |       upiral in gradove podiral!" ~"E, kmet je tačas bil mož,
13 XIV    |             bil rad storil zanjo. ~"E, nič – kar tako," se je
14 XIV    |               je spet zajohotala. ~"E, kaj!" je pomirjen odmahnil
15 XVII   |            jo je kar omrl gledal. ~"E, mladi ljudje, ki se imajo
16 XX     |               pred cerkvijo ste!" ~"E, pusti jim veselje, cerkvice
17 XX     |             znal tako postaviti." ~"E, kaj Šentvidci! Sama prevzetija
18 XX     |           ne izpusti nikoli več." ~"E, kar molčite, stiški štorovci,"
19 XX     |     pripraviti, mlačev se bliža." ~"E, kaj, trdni ste še, hvala
20 XXI    |           geniti nisem upal več." ~"E, ti in tvoje vešče! Kaj
21 XXII   |         svojim in drugim ljudem." ~"E, kaj!" je Trlep držal svojo
22 XXIII  |        zelenem drevesu življena." ~"E," je Linhart odmahnil, "
23 XXIV   |           je zagledal poštni voz. ~"E, kako?" je Slabè dvomil."
24 XXV    |              za učitelja vas da." ~"E, ni mi, da bi se ubijal
25 XXVI   |       napačen, če je rekel tako." ~"E, vrag ga potipal! Mikajo
26 XXVII  |           bi o njem rekli precej. ~"E, prav všeč so mi takile
27 XXX    |            vrani izkljuvala oči?" ~"E, vrana je opat, Sotečan
28 XXXI   |           bil?" ~"Kaj pa Francè?" ~"E, kaj! Mlad je, zaletel je,
29 XXXII  |         dvignil in precej omahnil. "E, vrtoglav sem še; pomagajte
30 XXXVI  |         hali, ~De ∫o nam sbri∫ali~V∫e, kar ∫o nam pervolili, ~
31 XXXVI  |             tudi Trlep in Francè. ~"E, Vrbičev gospod je le pravo
32 XXXVII |             svoboščine in njive." ~"E, tudi po sili so nam jih
33 XXXVII |          čudežu izmotal Bog sam." ~"E, Vrbičevi," je zmajeval
34 XXXVIII|          nam bo sukalo posihmal." ~"E, ni ga med nami človeka,
35 XXXVIII|            in skoraj brez spanca. ~"E, staram se, staram," je
36 XXXVIII|     postajalo bolj in bolj strah. ~"E, nič se ne bojte," se je
37 XXXVIII|        zgine brez sledu in tiru." ~"E, moj dan se je nagnil, mrači
38 XXXVIII|          oplašil in vse razmajal. ~"E, hudo je bilo, hudo," mu
39 XXXVIII|             primerilo nič hudega. ~"E, na trdnem stoji tale naš
40 XXXIX  |             seboj zgolj za čast?" ~"E, večji ko gospod je, manj
41 XXXIX  |           je že pihalo iz njega!" ~"E, Trlepi so posebni ljudje,"
42 XL     |                               XL.~V∫e ∫ma moral ven dat, ~Per∫
43 XL     |          inu povedat, ~De ∫ma jim v∫e ∫kazal, ~Kljuzhe od ∫ebe
44 XLI    |            mora imeti za bregom." ~"E, udarilo ga je, udarilo
45 XLI    |             je otodile še hotel." ~"E, hudo je tudi nam," je še