Chapter

 1 I      |        opat naj se kaj unese, saj veš, da ima tudi on besedo,
 2 VI     | samostanski lovec nič ne zve: on, veš, kar nič ne verjame v take
 3 VII    |           bili, Trlep, saj vendar veš." ~"Zakaj pa ga nam beli
 4 VIII   | ničigaršnjo, pa jih vendarle, saj veš." ~"Tako bi bilo bolje,
 5 VIII   |     Vrbičev gospod dalje pravil. "Veš, kuto si natakne človek,
 6 IX     |           veste." ~"Če res toliko veš, pa razmotaj tole," se je
 7 IX     |      nihče ti ne bo hvaležen, saj veš, kdo je kmet; le nesreče
 8 IX     |          ji ga lahko zapišem, saj veš, in omožiti jo smem le,
 9 X      |         jaz." ~"Si, si! Nemara še veš ne, kako si ono leto nadrobil
10 X      |       Pljuski mora še obiskati. ~"Veš, saj me ni bila misel, da
11 X      |         sam ne vem, kaj bi rekel. Veš, Trlep, kaj pravi? Da nikamor
12 XI     |           božjaka." ~"Božjak, saj veš," je Trlep ugovarjal, "je
13 XIII   |          in ga zadavim!" ~"Le, če veš, da ti ga je za kaj," se
14 XIII   |       poveš?" ~"No, tista ... saj veš ... tista sramota tvojega
15 XIII   |          Trlep potlej primaknil. "Veš, mlada je in še neumna,
16 XV     |    Kumerdejem in Linhartom. ~"Saj veš, kako je. Vsako stvar, ki
17 XVII   |         se spet nacedil, da takih veš?" ~"Nikjer, lepotica, nikjer,
18 XVII   |        tam jih je za ves pòd, saj veš." ~"Aha. Kako pa kaj na
19 XVII   |         Gabru povedi ti sama. Saj veš, pater opat blagoslovi novi
20 XVIII  |           nje, pater opat?" ~"Kaj veš, da je ne? Pa tudi sama
21 XIX    |         stori, ne morem zdoma." ~"Veš, zdi se mi, da bi ti rad
22 XIX    |        tak človek hoče, nikoli ne veš. Ali se dela, da mu je več
23 XX     |      kakršne so Šentvidke." ~"Kaj veš slabega o naših ženskah?"
24 XX     |          zdoma, gospodinjiti mora,veš. Rada bi bila prišla oba,
25 XX     |         Ne delaš prav, Francè, da veš," se je spotoma ozrl v fanta. ~"
26 XX     |       ponujam. Moja domačija, saj veš, ni bogve kaj, priženil
27 XX     |          med njo in njim. ~"Kakor veš in znaš," je mož odrezano
28 XXIV   |          in molčal. ~"Neroden si, veš." ~"Pa naj bom!" ~"Ampak
29 XXVI   |          si tako silil v naju, če veš, kdo sva?" je Francè revsknil
30 XXVII  |          pomagati." ~"Upri se, če veš, da ti je povelek zoper
31 XXXI   |          Mlad je, zaletel je, saj veš; pa se je menda že uletel." ~"
32 XXXI   |        bojite in ga božate." ~"Ne veš, kaj govoriš." ~"Kaj pa
33 XXXIII |           privil Sotečana. ~"Kako veš?" jo je privzdignilo. ~"
34 XXXIII |         resnična. – Povej mi, kar veš. In se nič ne boj, ne posluša
35 XXXIII |        odkoder ste prišli!" ~"Kaj veš ti, ali utegne ali ne utegne?" ~"
36 XXXV   |          Tonetu do Polone. ~"Kako veš?" se je dobri pater oddahnil. ~"
37 XXXV   |         svet zgrizel in požrl." ~"Veš, na Primskovo pojdem, pri
38 XXXVI  |        svetega graščaka in nič ne veš, ali bo kaj prida voljan." ~"
39 XXXVII |   previdna je vsaka gosposka. Saj veš, Sotečan je Slabetu branil
40 XXXVII |         si mislil že sam; menihe, veš, bi sicer morda žalilo,
41 XXXVIII|          jesenski čas je nevaren, veš, še v postelji te najde