Chapter

 1 II     |     kaj se ti meša?" ~"Podnevi ljudi opravljate, ponoči ste mora
 2 III    |   vzhodni strani; oči so pasle ljudi, hiteče z dela ali na delo,
 3 VI     |      travnik in hoste, vasi in ljudi. "In ko človeku vse odneha,
 4 VI     |        najlepše doma." ~Svojih ljudi, da bi dejal, ni imel več,
 5 VIII   |      menihi so udelali zemljo, ljudi naučili umnega kmetijstva
 6 VIII   |       plačevati, veliko veliko ljudi, svojih in tujih, preživljati,
 7 VIII   |     vendarle velika dobrota za ljudi." ~"Vsi?" je voznik svetlo
 8 VIII   |    Krajinčan voli pari, Bog pa ljudi." ~"Ne norčuj se s takimi
 9 XIV    |     kes. Le jeza na opravljive ljudi, ki radi brskajo po smetišču
10 XV     |    Duhovni se upirajo šolam in ljudi plašijo z večnim pogubljenjem,
11 XV     |   veliki čas najde tudi majhne ljudi. Akademija je za nas vendarle
12 XVII   |     pijače, "pa sem dejal, med ljudi moram, še zgrešili bi me
13 XVII   |        v malogabrovski cerkvi. Ljudi privre z vseh strani, pridi
14 XIX    |       njimi modril zaljubljene ljudi." ~Pa res. Mladost je norost,
15 XX     |      strani poslušal prevesele ljudi, naposled pa je stopil mednje
16 XX     |          A vi," se je obrnil v ljudi, "si vendar dajte dopovedati,
17 XX     |        Janezu bilo žal veselih ljudi. ~"Sicer bi pater opat pestil
18 XX     |        bi tiščali za menihi in ljudi opravljali." ~Stičanom je
19 XXI    |      videl. Tudi spotoma dobiš ljudi, ki vedo, da je krščansko
20 XXI    |    zašel in na pomagaj sklical ljudi iz dveh vasi." ~"Pod trto
21 XXIII  |   dobrega storili, kakor da so ljudi naučili umnega kmetovanja,
22 XXIII  |   čigavo pravico bi preganjali ljudi, ki dosti in pošteno delajo?" ~
23 XXVII  |       in se je brž pomešal med ljudi, ki so se motali za dijaki. ~"
24 XXVII  |        postalo sredi vreščečih ljudi. Tako so se res obrnili
25 XXIX   |        postavil tudi za kmečke ljudi!"  "Kar meni povej," je
26 XXIX   |        nič ne boji pisarniških ljudi ... Naj pride precej noter!"
27 XXIX   |        tako lahko. Pisarniških ljudi bi moral poslati tjà, da
28 XXX    |        je tudi, loviti poštene ljudi iz tuje gospoščine in jih
29 XXXIII |  nobene ni precej znal reči: ~"Ljudi sta ščuvala zoper mene,"
30 XXXIII |        zapirati mirne, poštene ljudi iz stiške gospoščine." ~
31 XXXIV  |        se je zaslišal hrum več ljudi. "Gredo, že gredo ...!"
32 XXXVI  | Sotečan. Ne nori mi več ubogih ljudi, samo pojdi in jim povej,
33 XXXVIII|        je potres, strah božji, ljudi oplašil in vse razmajal. ~"
34 XXXIX  |       ste med mirne in poštene ljudi," se je opat nekoliko nasmehnil
35 XXXIX  |        obleko navadnih svetnih ljudi. ~"Te pravice tudi cesar
36 XXXIX  |       lenobo in kakor da nismo ljudi učili umnega dela in lepega
37 XL     |      nenadoma zaslišalo vpitje ljudi. ~Opat je mignil, brat vratar
38 XL     |    prag in se nameril v krdelo ljudi. ~"Kaj je?" je postal in
39 XL     |        smemo upirati, njegovih ljudi v službi ne zavirati. Trlep,
40 XL     |         vedi to in ne zapeljuj ljudi. Kar precej pojdi z njimi
41 XLI    |       daljnih krajev prihitelo ljudi, da za vse še prostora ni