Chapter

 1 I      |           se vzameva midva, ne bo k tebi nobene more več." ~"
 2 II     |         babico, pa je niso marale k sebi, tako je bila opravljiva. ~"
 3 II     |     omožiš, ne bo nobene more več k tebi." ~"Saj tako je rekel
 4 VI     |           je prišel, radi klicali k skledi in v krčmi za mizo.
 5 VII    |         kako! Vsak dan mi uhajajo k Prazniku v Veliki Gaber,
 6 VII    |       Franca sama hotela umekniti k svojemu botru Prazniku." ~"
 7 VII    |          Francè naj se le priženi k Poberetu, da se tudi oni
 8 IX     |         Vrbičevemu gospodu mignil k sebi. ~"Pisanje do cesarja
 9 IX     |      postavila bokal vina in sela k Slabetu. ~"Za pet ran božjih,
10 IX     |         se!" ~"Kadar se bom, samo k tebi se bom." ~
11 X      |          svetoval, naj se priženi k Rogačici na Mrzlem polju.
12 XI     |        Kaj pa zdaj?" se je obrnil k možem. ~"Če te kliče grad,
13 XIV    |         pomirila, on pa je skočil k opatu po svet in pomoč. ~
14 XVII   |           je modroval. "Mar sedem k samostanski skledi, laže
15 XVII   |          če ponorel ni." ~"Jaz pa k patru opatu, da te požene
16 XVII   |         proti Gabrju. ~"Naravnost k Nograšku se drevi," je Matevžek
17 XVII   |        loti ..." ~Tako je res šel k Poberetovim. Na srečo mu
18 XVII   |        Trlep dal, njeno punčko pa k sebi vzel." ~Neža je rdela
19 XVIII  |        prideta s Francetom snubit k Poberetu?" ~"Kaj se mudi?" ~"
20 XIX    |         ko ga je Polona poklicala k južini. ~
21 XX     |               In bi hodili prosit k vam, kajne?" ~"Komaj, saj
22 XX     |        Šentvidcem, vstal in sedel k Poberetu. ~"O Francè!" ga
23 XXIV   |  življenju." ~Trlep se je umaknil k ulnjaku, odkoder se je lepo
24 XXIV   |         za Slabetom in se vračale k sinovom. ~"Kaj pa ti?" je
25 XXV    |         Boga Očeta in se zatekamo k materi – k Materi božji.
26 XXV    |         in se zatekamo k materi – k Materi božji. Nobena postava
27 XXV    |           Da," se je Kuralt drl, "k škofu pojdi, učeni pismar!
28 XXVI   |           da Jurko v posvete hodi k vašemu očetu." ~Fanta sta
29 XXIX   |      graščak ve, da si se namenil k meni?" je naposled zarohnel. ~"
30 XXXI   | trmoglavil in se branil, ko ga je k sebi klical opat, zdaj pa
31 XXXI   |          je pokimal in se nameril k samostanski porti. ~Opat
32 XXXII  |          vzdihnil in se pripognil k zavori. ~"In do Malega Gabra,"
33 XXXIII |           oddahnila in jo mahnila k Poloni. ~"Hvala Bogu, da
34 XXXIII |        oče in brata skoraj stekli k njima. Tudi vsa vojska je
35 XXXIV  |        predpasniku in ga dvignila k očem. ~"Ali si za svatbo
36 XXXVIII|         in po dobro besedo hodili k Trlepu, ki je bil izmed
37 XXXVIII|        naročil Janezu in Nacetu: "K živini poglejta, da se plašila
38 XXXVIII|       nobene ni bilo." ~Stopil je k moškim, ki so molče ogledovali
39 XXXVIII|        brado. "Truden sem." ~"Kar k meni pridite," se je Trlepu
40 XXXVIII|       osipal."  "Ko shodiš, pridi k meni; druščino boš delal