Chapter

 501 XIV    |             da sem brez greha." ~A že se je spomnil velike ljubezni
 502 XIV    |                svoje edine hčerke, in se v mislih smehljal pametnim
 503 XIV    |          Trlep je hotel revskniti, pa se je vendar premagal. Tudi
 504 XIV    |              trd si ti, Francè. Če si se že skujal, bi bil to lepše
 505 XIV    |                 Ondan sem ti ekel, da se ne bom upiral Francetovi
 506 XIV    |             morem ga siliti v nič, on se ženi, ne jaz." ~Neža se
 507 XIV    |               se ženi, ne jaz." ~Neža se mi smili, vsa je mrtva nanj.
 508 XIV    |               mrtva nanj. Pomagaj, da se zbogata. ~"Pomorem, če pomorete
 509 XIV    |        Pomorem, če pomorete meni vi," se je Trlep urno spomnil. ~
 510 XIV    |          Trlep mu je povedal, kaj sta se s Slabetom domenila. ~"Pregovorite
 511 XIV    |               da odneha Slabetu in da se moj Tone priženi na Slabetovino,
 512 XIV    |      Slabetovino, pa vam obljubim, da se kujavca spet zbogata." ~
 513 XIV    |          kujavca spet zbogata." ~Opat se je spomnil, kaj je obljubil
 514 XV     |            Ignacij Fabiani. ~Kumerdej se je nemirno presedal, zdaj
 515 XV     |             skočil v stransko sobo in se vselej vrnil še bolj nemiren. ~"
 516 XV     |             nemiren. ~"Kako je ženi?" se je Linhart zanimal. "Pa
 517 XV     |            Kumerdej pboešal oči, "ure se ji še iztekajo, a babica
 518 XV     |               me." ~"V Rim ni daleč," se je Kuralt smehljal; "dlje
 519 XV     |           midva bi bila pa za botra," se je Kuralt še dalje šalil
 520 XV     |              kaj pa ti motoviliš? Ali se ti nevesta kuja, da še ne
 521 XV     |              bo svatoval tako kmalu," se je tudi Kumerdej smehljal: "
 522 XV     |           Delo res nekaj zanemarjam," se je Linhart branil. "Plazim
 523 XV     |               Linhart branil. "Plazim se – drugi letajo, a sem srečen,
 524 XV     |            venec ljubezni." ~"Kajne," se je Kuralt poredno tipal
 525 XV     |           nogama stopiti v življenje, se ne morem navaditi tako kakor
 526 XV     |           kakor bi rad; preveč Stične se me še drži ..." ~Kuralt
 527 XV     |           bíli poganjajo ondod, koder se raztresa gnoj," je Linhart
 528 XV     |              je Linhart tiho dejal in se smehljal. ~Zunaj se je pooblačilo
 529 XV     |          dejal in se smehljal. ~Zunaj se je pooblačilo in stemnilo,
 530 XV     |               mene?" ~"Kaj bi grmel?" se je prior umikal. "Saj veste,
 531 XV     |             Pater prior, čakajte no," se je Kuralt smejal, "prijatelj
 532 XV     |            smejal, "prijatelj Linhart se bržkone skuja nevesti in
 533 XV     |              je ne pogrešam, še sanja se mi nikoli nič ne o nji." ~"
 534 XV     |              o nji." ~"Tistega, da bi se vračal, ne mislim," je Linhart
 535 XV     |         bodici, "res je vendar da sem se v Stični dosti naučil; drugje
 536 XV     |           Stični dosti naučil; drugje se ne bi bil mogel." ~"Čemu
 537 XV     |          zvabil še Kuralta za seboj?" se je Kumerdej smehljal. ~"
 538 XV     |          živel med njim." ~Kuralt, ki se je do zdaj smehljal, je
 539 XV     |            oči; roka, ležeča na mizi, se mu je vznemirila in nerodno
 540 XV     |               zdaj zdaj iti proč. Kaj se vama mara, da sta si pot
 541 XV     |               ubrala sama!" ~"Krivica se godi temu samostanu," je
 542 XV     |               tudi cesarski ne bodo," se je prior posmehnil. ~"Opat
 543 XV     |               prior posmehnil. ~"Opat se mi smili," je Kumerdej obračal
 544 XV     |               tisto grdobijo. Resnica se je izkazala, opat je bil
 545 XV     |               ljudje začeli brati, so se izgovarjali, že tako da
 546 XV     |             res ne osrečuje človeka," se je Linhart vtaknil. ~"Le
 547 XV     |              iz šestnajstega stoletja se res ne morejo primerjati,
 548 XV     |             cesarjeva metla, komaj da se je ubranijo." ~"Opat Taufferer
 549 XV     |              in lepa izjema. Prav res se mi smilijo šole, ki z njim
 550 XV     |              oblastno in ničemurno so se rvali le za posvetno, vse
 551 XV     |           molk. ~"Dobro, prav dobro," se je Linhart smehljal, "saj
 552 XV     |            cesar sam." ~"Tudi Brigidu se delajo skomine po dohodkih
 553 XV     |               v škofijsko pisarnico," se je spogledal s skrito mislijo. ~"
 554 XV     |          skrito mislijo. ~"Ono leto," se je Kumerdej spet obrnil
 555 XV     |               poskusiti, sedanji škof se morda ne bi upiral." ~"Nič
 556 XV     |        pričakujem prave sreče. Prazno se je poganjati za častmi in
 557 XV     |             je poganjati za častmi in se visoko povzdigovati." ~"
 558 XV     |   povzdigovati." ~"Navada je navada," se je Kuralt, učen, a nekoliko
 559 XV     |       pritegoval. ~"Včasih misliš, da se ti sreča smehlja, pa se
 560 XV     |               se ti sreča smehlja, pa se ti le smeje," je Kuralt
 561 XV     |             da je le tista oblast, ki se je bojijo vsi." ~"Dunajski
 562 XV     |         iluminat, je zli duh. Cesarju se liže in prikupuje, najsi
 563 XV     |               pritegoval. "Tudi ti so se pririnili do cesarja, da
 564 XV     |             vredni. Ne maram jih, ker se skrivajo in – da tako rečem –
 565 XV     |              srednjeveške ostanke, ki se trdoživo še nočejo umakniti." ~"
 566 XV     |           gorki so samostanom." ~"Ker se samostani nočejo ali ne
 567 XV     |             jo obdelujejo, a graščaki se branijo, zametajo postavo
 568 XV     |             čast in slava cesarju, da se ga je tudi spomnil!" ~"Je,
 569 XV     |          hočejo zatreti in menijo, da se ptolej odpre raj na zemlji." ~"
 570 XV     |           vendarle nastajajo dobe, ko se človeštvo hoče preroditi
 571 XV     |          osebnosti. Cerkvene zmede so se povečale in še bolj spridile." ~"
 572 XV     |             je res zmeraj manj." ~"To se že še popravi; premalo pa
 573 XV     |             je šol po deželi. Duhovni se upirajo šolam in ljudi plašijo
 574 XV     |           kdor hodi v šolo." ~"Bojijo se pač nove šole, ki bi utegnila
 575 XV     |      operosorum – družba znanosti, ki se je skoraj po šestdesetletnem
 576 XV     |               o Ljubljanci zaspanci?" se je Kuralt vtikal v živi
 577 XV     |           cenzura ga duši." ~"Bojujmo se," se je Kuralt vnemal, "
 578 XV     |              ga duši." ~"Bojujmo se," se je Kuralt vnemal, "ne odnehajmo,
 579 XV     |             ne bi videl. On in Japelj se zdaj ubadata s prevajanjem
 580 XV     |              Kumerdej dejal. "Svoboda se bliža, za nami pridejo,
 581 XV     |               je res prav zakleto, da se vsi potujčijo, ko se izšolajo." ~
 582 XV     |               da se vsi potujčijo, ko se izšolajo." ~Prior se je
 583 XV     |               ko se izšolajo." ~Prior se je spomnil, da je opat prav
 584 XV     |          domačem jeziku. ~"Odtujujejo se, ker se tudi po srcu pulijo
 585 XV     |          jeziku. ~"Odtujujejo se, ker se tudi po srcu pulijo iz slovenske
 586 XV     |              ugovarjal. "Ti in Kuralt se ne pulita iz domače zemlje,
 587 XV     |         priden je, dosti pove, a dela se, kakor da tudi ve vse." ~"
 588 XV     |              današnjih dni." ~"A meni se zdi, da ga je premalo za
 589 XV     |           Prvi je med nami bil on, ki se je z veliko ljubeznijo oglasil
 590 XV     |          Modro, pametno je rekel," so se Linhartu oči svetile v novi,
 591 XV     |             dobi." ~"Nikar, Martine," se je Linhart skromno pobranil, "
 592 XV     |           hlapec s talenti." ~Pogovor se je krhal, v okna so se obračale
 593 XV     |        Pogovor se je krhal, v okna so se obračale oči. Nevihta je
 594 XV     |             je minevala, veselo sonce se je vlivalo med prijatelje.
 595 XV     |             po rjavih kalužah. ~Prior se je spomnil svoje namere
 596 XV     |         odvezali redovnih obljub?" so se mu tam čudili. "Saj veste,
 597 XV     |             Torej je le res, tudi tem se delajo skomine po Stični!"
 598 XV     |                je vedel. ~Ves odločen se je zadrevil v gubernij –
 599 XV     |             bil, ko sem jih zavezal," se je kakor opravičeval, "sedanji
 600 XV     |              privzdignil ramo, "upira se vsem novim cesarjevim postavam." ~
 601 XV     |              naklonimo, le pripravite se, kmalu vas pokličemo." ~
 602 XV     |          kmalu vas pokličemo." ~Prior se je drugi dan vesele volje
 603 XV     |             spravljali strn, a mudilo se jim ni, malomarno so delali
 604 XV     |             nikjer nobenega, kakor da se grad že boji tlačanov. ~"
 605 XV     |         tlačanov. ~"Aha, zbistrili so se, nočejo delati," jih je
 606 XV     |          samostani. Koliko hitreje bi se izpolnjevale cesarjeve nove
 607 XV     |            nove postave. ~Izza ovinka se je svetilo belo zidovje
 608 XV     |             je pekla, kakor izdajavec se mu je potuljeno bližal ~
 609 XVI    |            samostanske celice. ~"Svet se izvežuje iz starega v novo,"
 610 XVI    |            sam vase; "tudi samostanci se z vsem poželkom ženó za
 611 XVI    |             časa." ~Hudo mu je, da bi se jokal. ~In v tiste najhujše
 612 XVI    |             zagledani oče mencal. "Če se Francè prav kmalu ne zglasi,
 613 XVI    |          Francè prav kmalu ne zglasi, se Neži še zmeša. Pa saj nemara
 614 XVI    |               še zmeša. Pa saj nemara se ji je že. Kar kuha, se ji
 615 XVI    |         nemara se ji je že. Kar kuha, se ji rado pripali ali prikuha,
 616 XVI    |            jih presoli. Hiša, glejte, se mi kar v nič zdrobi, če
 617 XVI    |               mi kar v nič zdrobi, če se hči brž brž ne omoži." ~"
 618 XVI    |            tisto pa ne! Ne jaz ne ona se nikoli tako ne ponižava!" ~"
 619 XVI    |               ponižava!" ~"Le jaz naj se, kajne?" ~Pa res, dosti
 620 XVI    |                kajne?" ~Pa res, dosti se je poniževal topoglavim
 621 XVI    |               sitno z graščaki, kadar se mu je z njimi puliti za
 622 XVI    |              je bilo kakor zaman. Ali se jih zato ni prijel noben
 623 XVI    |            desetino in s tlako? In so se mu tlačani vsa stoletja
 624 XVI    |              tako, je skoraj prav, da se samostan opusti in svetu
 625 XVI    |       gospodar priskrbi ... ~Pa komaj se je zavedal teh pravičnih
 626 XVI    |           dvema je treba pomagati, da se zbogata in vzameta. Ali
 627 XVI    |          togote puhajo, Francè sam pa se skriva in še zmerom kuha
 628 XVII   |                          XVII.~Francè se je res umikal, pa le, da
 629 XVII   |              je vrtal pozabljivši, da se ji tudi sam ni več bližal. "
 630 XVII   |              obupa in togote. ~"Oče", se je naposled umečil, "ali
 631 XVII   |           brusijo radi tujega praga!" se je oče uprl. "Le potrpi,
 632 XVII   |            Mali Gaber. Ko spet pride, se mu umikaj, če te tista opravljiva
 633 XVII   |               si nista več v besedi?" se je Matevžek delal. ~"Kaj
 634 XVII   |               opravi povelek in kmalu se vrni. Ne bo ti žal, prijatelja
 635 XVII   |              do Marka mi je stopiti," se je Matevžek menil sam s
 636 XVII   |           odzvonilo poldne. ~"Čemu bi se, prazen in slabičen, kakršen
 637 XVII   |              laže bom dihal." ~Potlej se je vrtinčil pod samostanom.
 638 XVII   |             Glej, žejen sem, sam sebi se smilim. Z zaljubljenim človekom
 639 XVII   |               Z zaljubljenim človekom se mi bo zdajle pekliti, gladek
 640 XVII   |               je potreben, v ustih pa se mi nèba prijemlje suha,
 641 XVII   |                O ljubi rogati škrat," se je šalil, "da se jezil ne
 642 XVII   |              škrat," se je šalil, "da se jezil ne bi, pridi kar ti,
 643 XVII   |               ne bi, pridi kar ti, pa se ti podkrižam, da me smeš
 644 XVII   |              ni bilo od nikoder. Ozrl se je, po Tekavnici, glej,
 645 XVII   |               je, po Tekavnici, glej, se je bližala Krtuca in postajala;
 646 XVII   |              kaj hoče Matevžek. ~"Kaj se ustavljaš?" ji je Matevžek
 647 XVII   |             če je poslal tebe!" ~"Ali se ti blede, zmenè zgubljeno?" ~"
 648 XVII   |        prištorkljaš pa ti, Krtuca, ki se na Kumu pariš z njim. Kar
 649 XVII   |               res noriš?" ~"Če ne, pa se mi spravi s poti, da se
 650 XVII   |               se mi spravi s poti, da se bo hudič sam upal blizu!" ~"
 651 XVII   |              blizu!" ~"O mili Jezus," se je opravljivka oprezno umikala, "
 652 XVII   |                  Naravnost k Nograšku se drevi," je Matevžek poredno
 653 XVII   |              ne bi bilo pravše, če bi se lotil kar Neže? Kaj bi z
 654 XVII   |           izklopoče, le s prave plati se je loti ..." ~Tako je res
 655 XVII   |           milosti božja." ~"Kje pa si se spet nacedil, da takih veš?" ~"
 656 XVII   |              nikjer, žejen pa sem, da se mi tema dela pred očmi." ~"
 657 XVII   |               po vampu črviči." ~Dala se ji je srečna misel, da bi
 658 XVII   |               Po Temeniški dolini sem se kisal," je rekel in brž
 659 XVII   |              Trlepovini?" ~"Za mlačev se pripravljajo, dosti strni
 660 XVII   |               zvito primikal. ~"Nič," se ji je glas krhal. "Kaj pa
 661 XVII   |              že vsejali in repo. Zdaj se s punčko igrajo, čisto jo
 662 XVII   |              radi jo imajo. Le Francè se nekaj drži, kakor bi ga
 663 XVII   |                 Kaj je bolan, ka-li?" se je ustrašila. ~"Zdrav ko
 664 XVII   |              jok. ~"O ti netrlep ti!" se je dejal. "Ali sta se kaj
 665 XVII   |                 se je dejal. "Ali sta se kaj bola?" ~Ni odgovorila,
 666 XVII   |         gledal. ~"E, mladi ljudje, ki se imajo radi, so neumni kakor
 667 XVII   |              jutri so si že sovraž in se kujajo za prazen nič. Beži,
 668 XVII   |             tudi vidva oba. Čemu neki se bodeta že zdaj? Saj se bosta
 669 XVII   |           neki se bodeta že zdaj? Saj se bosta zadosti, ko se ukleneta
 670 XVII   |              Saj se bosta zadosti, ko se ukleneta v zakonski jarem. –
 671 XVII   |              stoj, burovž netrlepni!" se je na videz jezil. "Takih
 672 XVII   |          vstajenju mesa!" ~"Jejhata," se je bala, "ne smeš, Matevžek,
 673 XVII   |         pridem!" je naposled rekla in se spet zjokala. ~Da bi ju
 674 XVII   |                dobro delo si storil!" se je smehljala skozi solze. ~
 675 XVII   |            smehljala skozi solze. ~Ni se upal več piti. "Francetu
 676 XVIII  |              bil velik praznik, zijal se je vse črno nabralo iz stiške
 677 XVIII  |             Primskovčan pač videl, da se menita s Francetom, sinom
 678 XVIII  |        naročil žejnemu pevčku, sam pa se je umaknil, sicer bi Neža
 679 XVIII  |           Trlepa, kako pokoncu hodi?" se je stiški jezik strupeno
 680 XVIII  |            strupeno spotikal. ~"Ko bi se skrivati moral, če bi se
 681 XVIII  |              se skrivati moral, če bi se sramovati še znal!" ~"Kaj
 682 XVIII  |               je tič, pa je." ~"Lahko se napihuje, na njegovem svetu
 683 XVIII  |              maši za mizo." ~"Le kako se naš pater opat more tako
 684 XVIII  |     spoloversko?" so zavreli. "S poti se spravi!" ~"Že res, pijancu
 685 XVIII  |               in stiškemu opravljivcu se ogni tudi s senenim vozom!"
 686 XVIII  |              Matevžek pikal. "Umaknem se tudi jaz, samo vedel bi
 687 XVIII  |            zdrdrala opatova kočija in se, še preden so se umirili
 688 XVIII  |            kočija in se, še preden so se umirili in razmaknili, ustavila
 689 XVIII  |              si umili roke, preden bi se namenili v cerkev. ~"Kako
 690 XVIII  |             Opat je vabilo sprejel in se z gospodi napotil v cerkvico,
 691 XVIII  |              in njegovih fantih, opat se je oziral proč, obraz mu
 692 XVIII  |             snubit k Poberetu?" ~"Kaj se mudi?" ~"Mudi. Nograški
 693 XVIII  |            Trlep godrnjavsil. "Trlepi se za nikomur ne mečejo." ~"
 694 XVIII  |               je starejši, za njim bi se ženil Francè," ga je Trlep
 695 XVIII  |         Cesarski novi postavi, pravi, se ne ukloni, davščino, tlako
 696 XVIII  |         daljšo roko: on ali cesar! Če se bo krajinški gospod še kaj
 697 XVIII  |             čez čas je rekel: ~"Zgrda se taka stvar ne uravna rada.
 698 XVIII  |            Franceta kam priženiti, če se je Neži res že čisto skujal." ~"
 699 XVIII  |                da je ne? Pa tudi sama se hudo pokori za tisto žlobudravost." ~"
 700 XVIII  |             opat vendar sprevidel, da se mož ne bo krivil in da se
 701 XVIII  |             se mož ne bo krivil in da se tudi Francè lepo mehča,
 702 XVIII  |             mehča, le očitno ponižati se še nočeta. ~
 703 XIX    |            prišli odnekod, le zagosti se niso upali, dokler gospodje
 704 XIX    |            umaknejo pet. ~Gospodje so se odpeljali. Trlep je obstal
 705 XIX    |               je obstal med sinovi in se zamislil. Prebito ga je
 706 XIX    |              mogel ukresati. ~"Tone," se je naposled odločil, "pokliči
 707 XIX    |             gospod svetoval. "Sotečan se upira cesarskim postavam,
 708 XIX    |               glavarju je skrbeti, da se natančno izpolnjuje vse
 709 XIX    |          Sotečana?" ~"Bi, posebno, če se Slabè ne bo krčil za nekaj
 710 XIX    |            Matevžka in mu veleli, naj se urno napase in ne preveč
 711 XIX    |              dosti bilo do slavja, ki se je razživelo okoli cerkvice,
 712 XIX    |           Matevžek, moraš tja." ~Tako se je Matevžek po bližnjicah
 713 XIX    |                  tako ji reci ..., da se je zmerom spominjam ..." ~"
 714 XIX    |             prišel do Krajinških Sel, se mu ni več mudilo: počival
 715 XIX    |               je bil, ne vem, a držal se je, kakor bi bil glistav;
 716 XIX    |              morem zdoma." ~"Veš, zdi se mi, da bi ti rad povedal
 717 XIX    |            tisto novico." ~"Ne, jutri se vrni ti sam in povej, da
 718 XIX    |              v hlev, da bi videl, ali se krava že pripravlja. ~"Tudi
 719 XIX    |               Tudi zate imam novico," se je Matevžek zdaj dokribal
 720 XIX    |            sto. ~"Nekaj je res, nekaj se lažeš," je rdela vsa vesela. ~"
 721 XIX    |              mokre in gorke." ~Polona se je od sreče tiho smejala. ~
 722 XIX    |              in bolj skrbelo. ~"O, da se prej ni sem spomnil!" je
 723 XIX    |          srečno." ~"Kaj jo res imaš?" se je Slabè obveselil. "Saj
 724 XIX    |                 Matevžek je videl, da se mu bo samemu vračati v Mali
 725 XIX    |              hoče, nikoli ne veš. Ali se dela, da mu je več do krave
 726 XIX    |             Francè in Neža ... ~"Kako se neki še razmota vse to?"
 727 XX     |               ni bilo ... O, danes bi se bil umečil, samo pogledala
 728 XX     |         prišla? Prav gotovo: Nograški se slini okoli nje ... še pretenta
 729 XX     |            prežo, pa ga bilo ni. Tako se je odločil, da stopi sam. ~"
 730 XX     |             pred cerkvijo. Slavje, ki se je tu paslo, mu ni bilo
 731 XX     |       naposled pa je stopil mednje in se ujezil na glas: ~"Stojte,
 732 XX     |               ne zapijo in ne požro!" se je upiral jezičen Šentvidec. ~"
 733 XX     |                  Vinjeni veseljaki so se poredno smejali. Tudi Trlepovi
 734 XX     |             zadirčno ustavil. "A vi," se je obrnil v ljudi, "si vendar
 735 XX     |              Trlep je povedal pravo," se je oglasil Témeničan. "Tu
 736 XX     |               in grdo gledal, upirati se mu nihče ni več upal. Gruča
 737 XX     |              več upal. Gruča za gručo se je trgala iz onemele množice,
 738 XX     |          pokimal. Všeč mu je bilo, da se sin meči. Prigovarjati mu
 739 XX     |          enkrat pokimal. ~Francetu so se misli tja do Šentvida kodrčale
 740 XX     |               v čudni zmesi. Ljubezen se je bóla s trlepovsko občutljivostjo
 741 XX     |            naprej ni hotel, ponižanja se je bal, še bolj pa resnice,
 742 XX     |             da ga je Neža pozabila in se v Nograškega zamaknila. ~* * *~
 743 XX     |               govorjenja. ~Stičani so se, gredoč iz Malega Gabra,
 744 XX     |               dušo privezali in da bi se po stari navadi nekoliko
 745 XX     |             zadosti oster jezik in so se meniškim bajtarjem kačjepično
 746 XX     |              le pobero iz Stične," so se Stičani potlej menili. "
 747 XX     |           slovo." ~"Da, še pater opat se je zbogal s Trlepom, čeprav
 748 XX     |              v nebesa." ~"Hoj, unesel se je opatek, unesel, sicer
 749 XX     |          užene zagovednega Trlepa, in se je lepo vdal." ~"O Trlep
 750 XX     |             ste ga videli, kako moško se je ves čas držal in da so
 751 XX     |             je ves čas držal in da so se mu vnanji ljudje skoraj
 752 XX     |            tehle gosposkih Šentvidcev se nihče ne bi znal tako postaviti." ~"
 753 XX     |             ti je hlačal z gospodi in se menil s samim patrom opatom,
 754 XX     |            preden pojdejo? Premogočno se je držal, ko so sedali v
 755 XX     |            sedali v kočijo, preden so se odpeljali." ~"Trlep je res
 756 XX     |               Vsi hripavi so vpili in se dušali, da je bilo že kar
 757 XX     |             treba pošegetati menihe," se je drl močan in prav glasan
 758 XX     |              lačni, oči, le poglejte, se jim že kar svetijo kakor
 759 XX     |            zmerom na porti stoji," so se Šentvidci smejali. "Ko menihov
 760 XX     |           toliko šentviških malharjev se gnete pred njo." ~"Nikar
 761 XX     |            pred njo." ~"Nikar no," so se Šentvidci branili, "porta
 762 XX     |            vščenil: ~"Pa res. Saj ste se, pravijo, ono leto lotili
 763 XX     |               še zmerom tako dolg, da se ga za cel vatel vleče za
 764 XX     |             ali res pojdejo proč," so se Stičani slabo branili. ~"
 765 XX     |        opravljanja. Samo vemo ne, kam se obrnejo." ~"V Šentvid –
 766 XX     |              ga ne dobiš. Kdo neki bi se ženil s stiškimi svetopetkami,
 767 XX     |               zinil preveč. V zadregi se je ozrl po Stičanih, pa
 768 XX     |              res katero pobral, pa so se vrata odprla prav na široko,
 769 XX     |              stopil Trlepov Francè in se ozrl po vseh obenem. ~"Precej
 770 XX     |               še zmerom mirno stal in se po sili smehljal. ~"O Francè,
 771 XX     |            pol dežele." ~"Tudi Stična se spogleduje z Gabrovci,"
 772 XX     |               na debelo požira, kadar se mu sanja o njih." ~Francè
 773 XX     |        zadregi drugam redal besede in se po strani oziral v Stičane. ~* * * ~
 774 XX     |              Stičane. ~* * * ~A ti so se že menili o vremenu in letini,
 775 XX     |             mislil. "Ne zamerite, saj se precej vrnem," je pokimal
 776 XX     |              Kako je kaj, kako? Dolgo se že nisva videla." ~"Pa bi
 777 XX     |           sprevidel, da je tako. Srce se mu je mirilo, misli, lepe
 778 XX     |               že čisto spravljive, so se mu smehljale na obrazu. ~"
 779 XX     |                Kaj ni tako, ka-li, da se smehljaš?" je Pobereta grelo. ~"
 780 XX     |           videla tudi vidva. Zglasita se kaj posihmal. Cerkev je
 781 XX     |               slabo nosijo. Še do tod se ne bi bil spustil, če mi
 782 XX     |              treba pripraviti, mlačev se bliža." ~"E, kaj, trdni
 783 XX     |            Spremi me malo, spremi, da se kaj pomeniva, saj se že
 784 XX     |               da se kaj pomeniva, saj se že lep čas nisva nič." ~
 785 XX     |             zve o Neži. ~"Francè," so se Šentvidci posmehovali za
 786 XX     |               premoti tebe." ~"Ne daj se, saj jo poznaš, tisto Nežo
 787 XX     |           Franceta je grabilo, ker so se spotikali ob Nežo. Zarohnel
 788 XX     |             Nežo. Zarohnel bi bil, pa se je bal, da ne bi sprožil
 789 XX     |               vendar je bil vesel, da se je izmuznil Šentvidcem in
 790 XX     |          delaš prav, Francè, da veš," se je spotoma ozrl v fanta. ~"
 791 XX     |               ji blodiš pamet, potlej se kujaš in jo spravljaš v
 792 XX     |             opat te ni umečil, umikaš se, ni te več blizu. In nič
 793 XX     |                  Verjamem, nisi, svet se pa le posmehuje Neži in
 794 XX     |                Torej: Neža in jaz naj se brž ko brž pražnje oblečeva
 795 XX     |              splav pritečeva snubit?" se je Poberè posmehnil. "Kdaj
 796 XX     |               mladovje iz grmičja, ki se je pobešalo na pot. ~"Pa
 797 XX     |             ni bogve kaj, priženil bi se vendar marsikdo rad, najrajši
 798 XX     |       Franceta je speklo, kar ustavil se je in togotno puhnil skozi
 799 XX     |             srce boli, ko to gledam," se je Poberè umikal. "Če se
 800 XX     |              se je Poberè umikal. "Če se misliš še kujati, le se,
 801 XX     |               se misliš še kujati, le se, samo povedati moraš." ~"
 802 XX     |            moža, zdaj pojdi z menoj!" se je Poberè komaj vidno smehljal. ~"
 803 XX     |              je mož odrezano rekel in se ozrl kvišku. Sonce se je
 804 XX     |              in se ozrl kvišku. Sonce se je že močno nagibalo, a
 805 XX     |              je še za lučaj daleč, pa se je pod Gradiščem poslovil
 806 XX     |                  Pa si hiro opravil," se mu je oče doma začudil. ~"
 807 XX     |             Pobertovih besedah potlej se mi je pot kar utrgala." ~"
 808 XX     |             nama utegnil – zameril si se res zadosti." ~Francè se
 809 XX     |              se res zadosti." ~Francè se je po večerji in molitvi
 810 XX     |       ponočujoči fantje, iz Žubine so se jim z ukanjem oglašali vrstniki,
 811 XX     |           skrbelo. ~"Vsaj Matevžek bi se bil že lahko vrnil." ~"Dosti
 812 XX     |             je poniglavil. Prebito bi se zamotala ženitev s Polono,
 813 XXI    |                         XXI.~Matevžek se je drugi dan, kakor mu je
 814 XXI    |              Prebito bomo še veseli," se je spotoma menil sam s seboj. "
 815 XXI    |              menil sam s seboj. "Tone se zasuče s Polono, sam tudi
 816 XXI    |             Janez ne ostane, a Francè se prismoli na Poberevino!
 817 XXI    |           prismoli na Poberevino! Kaj se mi mara, ne bo mi je sile
 818 XXI    |              bolj počasi, postajal in se oziral po hribovitem svetu. ~
 819 XXI    |              in hote ozelenele. ~Svet se je že zavijal v trden mrak,
 820 XXI    |               prej bušim med Trlepe," se je spotikal ob korenine,
 821 XXI    |               hosti je bila tema, noč se je čisto zaprla, nobene
 822 XXI    |             jo je sicer poznal dobro, se mu je zgubila. Po drevju
 823 XXI    |              je škrabljalo, v vejevju se je otožno oglašal čuk, iz
 824 XXI    |             je postajalo, nikamor več se ni upal ozreti in žejen
 825 XXI    |              do pijače pri Trlepu, pa se je ponevedoma le motal in
 826 XXI    |              skoraj na istem mestu in se bal kakor krava, ko brodi
 827 XXI    |           glas, slab in komaj slišen, se mu je tresel od velike groze. ~"
 828 XXI    |             veste zdaj, kdo sem in da se vas ne bojim?" je hripavo
 829 XXI    |               od strahu, izpod nog pa se mu sproži kamen in se zatrklja
 830 XXI    |              pa se mu sproži kamen in se zatrklja nekamo daleč in
 831 XXI    |            Gabra. ~Trlepovi fantje so se spravljali spat. ~"Kaj pa
 832 XXI    |            pobrali vsak svoj cepec in se na ves splav zadrevili proti
 833 XXI    |              skoraj ob stezi v dolino se zgubiš!" so nejevoljni režali
 834 XXI    |             me omotile in zvodile, da se še geniti nisem upal več." ~"
 835 XXI    |              ki je iz njih žarelo, da se je kar bliskalo," je Matevek
 836 XXI    |         veruje v duhove in čarovnije, se menihom zameri." ~"Tudi
 837 XXI    |            Tudi samemu patru opatu bi se tresla kuta, če bi mu čarovnice
 838 XXI    |                   Strahopetec si, bab se bojiš, pa je." ~"Kdor pravi,
 839 XXI    |              pa je." ~"Kdor pravi, da se ne boji babe, volká in duha,
 840 XXI    |            žejnega napojiti; napil pa se nisem." ~"Napil, napil!
 841 XXI    |            dveh vasi." ~"Pod trto sem se rodil, vse življenje ga
 842 XXI    |                 strah že še prespiš?" se je Trlepov Nace smejal. ~"
 843 XXI    |          povrni in ljuba Mati božja," se je Matevžek zahvaljeval
 844 XXI    |            strah noči in bab." ~In so se razšli: Ceščani na levo,
 845 XXI    |        Matevžkom na desno. ~"Zakaj si se tako dolgo motil pri Slabetu
 846 XXI    |        vedečni Tone, ti rad povem, da se Poloni vse noči sanja o
 847 XXI    |               kokljá kakor koklja, ki se ji hudo mudi na gnezdo." ~"
 848 XXII   |       razmetuj jih pa tudi ne." ~"Kaj se pravica mora kupovati?" ~"
 849 XXII   |              kupovati?" ~"Včasih že," se je stari perogrizec smehljal. "
 850 XXII   |         perogrizec smehljal. "Pogajaj se kakor na sejmu, pa bo prav." ~"
 851 XXII   |            Kaka gosposka pa je to, da se mora človek še bosti in
 852 XXII   |           meniška, ki te le pestuje," se je starec posmehnil in z
 853 XXII   |            plačuje, gosposke hlapce?" se je Slabè ogreval. "Ali ne
 854 XXII   |            zaradi nas?" ~"Kar pusti," se je Vrbičev gospod smehljal. "
 855 XXII   |          Vrbičev gospod smehljal. "Ko se vrneš, boš vedel tudi to." ~"
 856 XXII   |              vedel tudi to." ~"Spočij se in kar odtod stopi v Novo
 857 XXII   |              Z njim bi šel tudi jaz," se je še Nace ponujal. ~"Saj
 858 XXII   |              pa boš videl, kako hitro se umeči," je Vrbičev gospod
 859 XXII   |             mogel ukriviti Sotečana?" se je Slabè domislil. "Njegova
 860 XXII   |            Vrbičev gospod vedel. "Čas se je obrnil, Sotečan ve, da
 861 XXII   |               v tla. "Od rodu do rodu se spomni, kako so menihi zmerom
 862 XXII   |               glejmo naprej! Navadimo se, da nam je živeti iz svoje
 863 XXIII  |           XXIII.~Prav tisto jutro sta se z brznim poštnim vozom iz
 864 XXIII  |             je mikalo Novo mesto, ker se je tu rodil stiški kronist –
 865 XXIII  |              Po tejle cesti, glej, si se peljal v Ljubljano, ko si
 866 XXIII  |              drugo in drugačno, a kaj se bo zibalo v njej, še nihče
 867 XXIII  |     samostanov ne maram, preživeli so se; Stične vendar ne gledam
 868 XXIII  |            pred pragom svojih bajt in se gosposko držali. ~Kuralt
 869 XXIII  |            jih je podsmešno gledal in se jim poredno smehljal; spominjal
 870 XXIII  |           poredno smehljal; spominjal se je bodečih zabavljic, ki
 871 XXIII  |          jeknil zvon. ~Prijatelja, ki se jima je pogled uprl tja
 872 XXIII  |              pogled uprl tja gor, sta se molče spogledala. Skoraj
 873 XXIII  |       strnišče. Iz vrtnega zelenja so se belo bleščale tlačanske
 874 XXIII  |           tlačanske vasice, iznad hiš se je pod nebo sukljal dim,
 875 XXIII  |          toliko trdovratnih navad, ki se jim novi čas res mora upirati." ~"
 876 XXIII  |             nejevoljen nanje. Zatopiš se v delo, ujameš dobro, lepo
 877 XXIII  |         navadam. A te navade – upiraj se ali ne! – so prelepe molitve,
 878 XXIII  |             Molčal je tudi Linhart in se na levo tiho pozdravljal
 879 XXIII  |               menihovanja. ~"Le zakaj se samostani ne morejo uravnati
 880 XXIII  |         svetna duhovščina." ~"Čudno," se je Linhart nasmehnil: "Svetna
 881 XXIII  |               drug pa Peter Simon, ki se je zbal klepetave babe in
 882 XXIII  |    privzdignil ramo, češ, tako je, in se zagledal po širokih travnikih
 883 XXIII  |               vasjo in Pljusko. Cesta se je kmalu nekoliko napela
 884 XXIII  |         droban korak. ~"Da, tako je," se hudi Kuralt še ni pomiril; "
 885 XXIII  |               moža!" ~"Pusti, ne jezi se več; rajši poglej, kako
 886 XXIII  |             kako lepa je dolinica, ki se vdira med Cesto in Malim
 887 XXIII  |               in Malim Gabrom." ~"Saj se trudim, da bi pihnil na
 888 XXIII  |                da bi pihnil na vse in se skril kam v samoto." ~"Pa
 889 XXIII  |             ki te pozna. A kar še ni, se lahko zgodi. Potrpi." ~"
 890 XXIII  |             bi bilo dobro: zakopal bi se v knjige."  "Začni. Začetek
 891 XXIV   |               Vrbičev gospod. ~"Moško se postavi in kmalu vrni,"
 892 XXIV   |             Trlep naročal Slabetu, ki se je odpravljal v Novo mesto. ~"
 893 XXIV   |             vse po pravici." ~"Peljal se boš!" se je Trlep zganil,
 894 XXIV   |           pravici." ~"Peljal se boš!" se je Trlep zganil, ko je zagledal
 895 XXIV   |               seboj, ju vržemo dol in se odpelješ ti sam!" so fantje
 896 XXIV   |               je skočil na cesto. Voz se je ustavil. ~"Kaj je?" sta
 897 XXIV   |               ustavil. ~"Kaj je?" sta se gospoda začudila. ~"Temule
 898 XXIV   |        hvaležen ti bo." ~"Oče Trlep!" se je Linhart nasmehnil. "Kaj
 899 XXIV   |              vi tudi, če prav vidim?" se je Trlep priklonil še Kuraltu. ~"
 900 XXIV   |          sedem ur." ~"Nista napačna," se je Trlep obrnil. "In vendar:
 901 XXIV   |           opravičeval. "Mislim pa, da se jima še zdaj rado sanja
 902 XXIV   |           meniškem življenju." ~Trlep se je umaknil k ulnjaku, odkoder
 903 XXIV   |            umaknil k ulnjaku, odkoder se je lepo videlo vse domače
 904 XXIV   |              nebesu. Visoko visoko so se vozili belil oblački, sonce
 905 XXIV   |           grešen človek – otrok mojih se usmili, da najdejo svojo
 906 XXIV   |             Le Francè, zaletel, da bi se umedil kaj kmalu, pa se
 907 XXIV   |               se umedil kaj kmalu, pa se Trlepovina umiri in jo sreča
 908 XXIV   |         starobitne domačije. - ~Vrnil se je v hišo. Obraz se mu je
 909 XXIV   |             Vrnil se je v hišo. Obraz se mu je svetil in srce mu
 910 XXIV   |             dremal za mizo. Fantje so se igrali s sestrico, ki je
 911 XXIV   |      oprijemši rogačkala med njimi in se glasno smejala. ~A ko je
 912 XXIV   |              mu zakoracala naproti in se z obema ročkama oklenila
 913 XXIV   |               njegovega kolena. Obraz se mu je zasvetil še bolj,
 914 XXIV   |          pobožal ji je mehke laske in se nasmehnil. Punčki se je
 915 XXIV   |               in se nasmehnil. Punčki se je glavica nagnila nazaj,
 916 XXIV   |             modrih očk in rdečih ustk se je smehlajl angelček. ~"
 917 XXIV   |                  O, čičkala bi rada?" se je pripognil in si jo dvignil
 918 XXIV   |           naročje. "Kajne, upehala si se?" ~"Dremlje se ji," je Nace
 919 XXIV   |             upehala si se?" ~"Dremlje se ji," je Nace vedel, "Ančka
 920 XXIV   |            Stojkala ... stojkala ..." se je mala upirala. ~"No, pa
 921 XXIV   |              pa stoj ali spet tekaj," se je oče vdal in jo postavil
 922 XXIV   |              drobencala po kolenih in se stegovala, da bi ga ujela
 923 XXIV   |              je morda že v Trebnjem," se je Tone spomnil; "še malo,
 924 XXIV   |              jutri, a pojutrišnjem bi se utegnil že vrniti." ~"Da
 925 XXIV   |           misli hodile za Slabetom in se vračale k sinovom. ~"Kaj
 926 XXIV   |               pogledal Franceta. "Ali se boš še dolgo kujal?" ~Francè
 927 XXIV   |             Zato pojdem, le Slabè naj se prej vrne. In da Polone
 928 XXV    |         kolenu. "Le hud bodi in nikar se ne vdaj!" ~"In res zapreti,
 929 XXV    |              da pojdeš do cesarja, če se ti pravica precej ne odmeri,"
 930 XXV    |       privijem ga!" je Slabè kimal in se čudil gospodoma, ki kar
 931 XXV    |         kmečkega človeka, nikar da bi se tako po domače menila z
 932 XXV    |               menila z njim. - ~Cesta se je napenjala v klanec pod
 933 XXV    |               pokimal na levo, tja so se obrnile oči vseh. Najlepši
 934 XXV    |               Med jelševjem in vrbjem se je zamudno krivenčila mlada
 935 XXV    |               obrasla s trsjem, ki so se vanj skrivale zidanice,
 936 XXV    |               Žalostne Matere božje," se je Slabè vtikal. "A ono
 937 XXV    |                 Ljudje smo otroci, ki se bojimo Boga Očeta in se
 938 XXV    |               se bojimo Boga Očeta in se zatekamo k materi – k Materi
 939 XXV    |           ubraniti molitve." ~"Uprite se, nalašč vsi hodite na Primskovo!" ~"
 940 XXV    |              na Primskovo!" ~"Kako bi se z gosposko rvali mi, če
 941 XXV    |              gosposko rvali mi, če so se je zbali že sami stiški
 942 XXV    |               zmajeval z glavo. ~"Saj se je niso." ~"Niso? Zakaj
 943 XXV    |             poči z bičem?" ~"No, no," se je Linhart smejal in tolažil
 944 XXV    |             misli tako hudo." ~Klanec se je stegnil na položno cesto
 945 XXV    |             Iz gabrove sence ob cesti se je dvignil mlad, mestno
 946 XXV    |             konje, ti, strah cestni!" se je Kuralt togotil. ~"Nikar
 947 XXV    |            dijak je." ~"Ne zamerite," se je mladenič smejal, "le
 948 XXV    |            doštudirali in znate vse?" se je Kuralt unašal. "Kaj se
 949 XXV    |             se je Kuralt unašal. "Kaj se vam mara! Jaz, glejte, se
 950 XXV    |             se vam mara! Jaz, glejte, se učim ven in ven skoraj že
 951 XXV    |                bralca ene same knjige se bojim; prazni ste, če niste
 952 XXV    |         zajemali tudi drugod." ~"Da," se je tudi Linhart vtikal, "
 953 XXV    |             Linhart vtikal, "učiti bi se bili morali ex Sacra scriptura,
 954 XXV    |                je knjiga vseh knjig," se je mladi človek branil. "
 955 XXV    |         prijazno vprašal. "In kam ste se namenili?" ~"Jurij Naborè.
 956 XXV    |             Naborè. V Novem mestu sem se na gimnaziji očetov frančiškovcev
 957 XXV    |          maham v Stično; pomenišil bi se rad." ~"Kaj ne veste, da
 958 XXV    |       novincev?" ~"Nak, nisem vedel," se je Naborè ustrašil. "Križ
 959 XXV    |               početi zdaj?" ~"Obesite se!" je Kuralt revsknil. "Ali
 960 XXV    |         svetoval, "do Blaža Kumerdeja se obrnite, za učitelja vas
 961 XXV    |            vas da." ~"E, ni mi, da bi se ubijal s topoglavimi tlačanskimi
 962 XXV    |         tlačanskimi smrkavci." ~"Da," se je Kuralt drl, "k škofu
 963 XXV    |         poženi!" je Linhart ukazal in se nejevoljen ozrl po prevzetnem
 964 XXV    |           Kuralt godrnjal sam vase in se spominjal pogovora pri Kumerdeju, "
 965 XXV    |        pogovora pri Kumerdeju, "komaj se naš človek nekoliko izšola,
 966 XXV    |            človek nekoliko izšola, pa se že puli iz domače zemlje
 967 XXV    |           ponuja – tuji!" ~Še Slabetu se je za malo zdelo, kar je
 968 XXVI   |              XXVI.~Francè in Nace sta se, kakor jima je velel oče,
 969 XXVI   |          oglede sva prišla, ženila bi se rada," se je Francè šalil,
 970 XXVI   |           prišla, ženila bi se rada," se je Francè šalil, da mu povedati
 971 XXVI   |             ne bi bilo treba, kam sta se namenila. ~"Krajinška dekleta
 972 XXVI   |        pomagal, "in toliko jih je, da se kar odločiti ne moreva." ~
 973 XXVI   |               bil všeč; čutili so, da se fanta poredno šalita. ~"
 974 XXVI   |              si naprti nalogo, pehati se za druge." ~"Kar stori,
 975 XXVI   |            mož domačin. Pod Kozjek da se je namenil do brata, nemara
 976 XXVI   |               in več." ~"In prav bika se ti je zdaj polakomnil? Zakaj
 977 XXVI   |               Aha," je mož pokimal in se z bližnjico spustil pod
 978 XXVI   |        ukrivil ... In če ga ne užene, se Tonetu podro vse lepe sanje
 979 XXVI   |               Slabetovine. ~"Kaj je?" se je Polona ustrašila. "Kje
 980 XXVI   |          Jurko?" ~Ko sta ji povedala, se je nekoliko umirila in ju
 981 XXVI   |               stoj, graščak in valpet se že še uneseta, takih jima
 982 XXVI   |           prav kmalu nadrobiti." ~"Če se mi brat kmalu ne vrne, se
 983 XXVI   |             se mi brat kmalu ne vrne, se še meni kaj nakreti. Bojim
 984 XXVI   |               meni kaj nakreti. Bojim se obeh, graščaka in valpta,
 985 XXVI   |           graščaka in valpta, strašno se ju bojim." ~"Nič se ne boj,"
 986 XXVI   |           strašno se ju bojim." ~"Nič se ne boj," sta rekla oba kmalu, "
 987 XXVI   |       ostaneva in te varujeva, dokler se Jurko ne vrne." ~"Nikar!"
 988 XXVI   |            sta molčala, Polonina skrb se je prijemala tudi njiju,
 989 XXVI   |               njiju, upanje vseh treh se je utrjevalo le še v veri,
 990 XXVI   |          silovitega graščaka. ~Storil se je večer, lep in topel.
 991 XXVI   |        večerji so sedeli pred hišo in se pogovarjali. ~Kar ti je
 992 XXVI   |            gradu razodeneta, čemu sta se priklatila semkaj!" ~"In
 993 XXVI   |              in Nace sta poskočila in se zaprašila v možake. Pa ti
 994 XXVI   |               ujetnika sredi smejočih se biričev. ~"Čemu si tako
 995 XXVI   |              saj zveš zadosti kmalu," se je ta zasmejal, ozrl pa
 996 XXVI   |              vozo in izpostijo, da bi se, kakor je rekel, primerno
 997 XXVII  |           Linhart, Kuralt in Slabè so se kakor potnik, ki se naposled
 998 XXVII  |          Slabè so se kakor potnik, ki se naposled približa koncu
 999 XXVII  |               danes ta dan." ~Linhart se je poredno smehljal premolklemu
1000 XXVII  |           rekel. ~Kuralt je molčal in se smehljal. ~Žarki zahajajočega