Chapter

 1 V     |   vrata ... Usoda samostana je naposled le v božjih rokah, a Trlep
 2 VI    |      In ko človeku vse odneha, naposled le spozna, da bi bilo najlepše
 3 VII   |       Trlep, že nekoliko rdeč, naposled skoraj trdo vprašal. ~"Ne,
 4 VII   |        le strahovano dosihmal, naposled svobodneje zadihalo in začelo
 5 VII   |     držal svojo misel, "Trlepu naposled ni kaj reči zaradi tistega.
 6 IX    |         že prav," je učeni mož naposled pokimal, "vse to dam v pisanje
 7 IX    |         Moram, če hočem, da se naposled le dobiva." ~"Tudi za druge
 8 X     | drugega." ~Ljubeznivi pater je naposled le moral iti, pastir na
 9 XIII  |    povedal, kaj je opat rekel. Naposled ga je zmoglo, kar bušil
10 XIII  |    govoriti o mojem očetu?" je naposled hripavo vprašal. ~"Vsa Stična
11 XV    |    polno knjig in papirjev, so naposled z njim še sedeli Anton Linhart,
12 XVII  |       in togote. ~"Oče", se je naposled umečil, "ali ne bi le stopili
13 XVII  |      prednjo. ~"Ne pridem!" je naposled rekla in se spet zjokala. ~
14 XIX   |       ukresati. ~"Tone," se je naposled odločil, "pokliči Vrbičevega
15 XIX   |        ti je velel semkaj?" je naposled vprašal, da bi sprevidel,
16 XX    |      poslušal prevesele ljudi, naposled pa je stopil mednje in se
17 XXI   |       skoraj omahnil po tleh. ~Naposled je le začel po malem praviti,
18 XXII  |      da bi človek zdivjal?" je naposled udaril ob mizo. "Pravica
19 XXVII |      so se kakor potnik, ki se naposled približa koncu utrudljivega
20 XXVII |   takile fantje!" se je Kuralt naposled zadovoljno nasmehnil. "Uprli
21 XXIX  |      si se namenil k meni?" je naposled zarohnel. ~"Če bi bil izvedel,
22 XXX   |       naših belih menihov!" je naposled našel spravno misel. "Stična
23 XXXI  |    potikala okoli Soteske?" je naposled hotel vedeti. "Novica, da
24 XXXI  |     omeči, prej razsrdi, da ga naposled res ne spusti iz gospoščine
25 XXXI  |       dovolim jaz!" se je opat naposled vznejevoljil ob preveliki
26 XXXII |  Glavarju se ni tako mudilo, a naposled je vendar storil, kar je
27 XXXIII|        ščuvala zoper mene," je naposled neodločno rekel. ~"Kdor
28 XXXIII|  prosim za zamero?" je graščak naposled revsknil. "Zaprl sem ju,
29 XXXVI |       prav močno, ali samostan naposled neusmiljeno in brez potrebe
30 XXXVII|        bilo za njihovo zemljo. Naposled je po Matevžku vsej soseski
31 XXXVII|   kakor si hoče, samo da se je naposled vse tako prav razmotalo,"
32 XXXIX |      ne bo in káko lepo čud je naposled še pokazal. ~"Čudež! Trlep
33 XL    |        samostan sam?" je Buzet naposled revsknil v patra. ~"Gospod
34 XL    |    dolgo vil hudega moža in ga naposled toliko umečil, da je dal
35 XL    |      Še živežne potrebščine so naposled sami prav skopo delili zbegani
36 XLI   |      da je tudi sam zaihtel in naposled le težko spregovoril za