Chapter

 1 I      |      tja. ~"Saj se ne zakesnim preveč," je spotoma mislil; "očetu,
 2 I      |    Božje, da bi se oče in opat preveč ne upirala tej zvezi ... ~
 3 II     |   očitala. Da le zameril ne bi preveč," jo je skrbelo. ~Kar ti
 4 IV     |        praznikov bilo vendarle preveč," je prior kimal. "Kadar
 5 IV     |        uredil. Divjačine se je preveč zaredilo, gospoda pa bi
 6 IV     |       mislijo. In zvedel je še preveč. V samostansko celico je
 7 V      |      pisali za tujo učenost in preveč zanenmarjali domači jezik." ~"
 8 VI     |        opat, njega se ne bojim preveč, saj smejo po novi postavi
 9 VI     |    kazal, tudi iznenadenega ne preveč. ~Sinovi so planili v senico.
10 VII    |    začelo misliti po svoje." ~"Preveč po svoje, pater prior." ~"
11 X      |    krepi in bistri človeka." ~"Preveč bo, nisem navajen vina,"
12 XI     |        ali kam drugam mi nikar preveč ne hodite." ~"Oče," se je
13 XI     |        sem mu dala menda nekaj preveč hruškovca." ~A Vrbičev gospod
14 XIV    |   tiste France pa je nemara le preveč črnil Trlepovo hišo. Zlo,
15 XV     |       tudi Kumerdej smehljal: "preveč pesmi še piše srečni ženin,
16 XV     |    navaditi tako kakor bi rad; preveč Stične se me še drži ..." ~
17 XV     |      da je med ljudmi dosti in preveč tistih Trubarjevih in Dalmatinovih
18 XV     |      In prav nič mi niso všeč. Preveč so po enem kopitu vse, premalo
19 XVII   |        njo. "Naj le, a meni je preveč od rok," je odmajal z glavo
20 XVII   |   Matevžek, nobene mu ne reci, preveč bi zameril." ~"No, pa mu
21 XIX    |       naj se urno napase in ne preveč napije. ~"Do Slabeta jo
22 XX     |   Stojte, ljudje božji, dosti, preveč je že tega hrupa – pred
23 XX     |        je začutil, da je zinil preveč. V zadregi se je ozrl po
24 XXVII  |      burklami podila, če je le preveč rinil za njo." ~"In zdaj
25 XXVIII |       hrusta?" ~"Če sta se kaj preveč nalokala vina iz teh krajev,
26 XXIX   |         Nak, skopariti ne smem preveč," se je spominjal Vrbičevega
27 XXIX   |        izgnal hudiča, ki mu je preveč grel noro kri. Oskrbnik
28 XXXI   |       bi mi obljubili." ~"Kdor preveč obljubi, se mora zadolžiti." ~"
29 XXXII  | poprijel grjačo. ~"In nikar si preveč ne zaupaj, razbojnik ne
30 XXXII  |    vest nekoliko težila. ~"Da, preveč smo ga zadrževali, ko je
31 XXXIII |    rekel, Francè pa je molčal, preveč ga je ljubezen bolela, nobene
32 XXXIII |         tebi? Kaj pa?" ~"Če mi preveč ne zamerite, bi rad zvedel,
33 XXXVI  |      bilo za dobrimi menihi in preveč starih želj po samostanski
34 XXXVIII|      ženski. "Sapa, bi dejala, preveč leti v vas; patra Tončka
35 XL     |        spet vrne. Ni ga maral, preveč bi videl in lakomen je,