Chapter

 1 I      |     samo je v besedi že leto in dan in rada ga ima ... Srce,
 2 III    |                      III.~Tisti dan je stiški opat Fran Ksaverij
 3 IV     |       mladega postil, ker je ta dan posvečen Materi božji, a
 4 V      |       konji so hrznili v sončni dan in šinili skozi Vir proti
 5 V      |          Kdor je učen, komur je dan dar pisanja, bi najprej
 6 VII    |        je Materi božji posvečen dan." ~"Zato pa. Počivamo, kaj
 7 VII    |       prav?" ~"In še kako! Vsak dan mi uhajajo k Prazniku v
 8 VII    |       kakor hočemo mi. Pride pa dan, ko tudi hudi Trlep in še
 9 VIII   |     veseliven, kakor da je vsak dan njegov god." ~"Veselo srce –
10 IX     |       veselo nasmehnil. "Že ves dan vas iščem kakor šivanko
11 IX     |          Vse zaman. Čez leto in dan so z Dunaja poslali glas,
12 X      |       misel na današnji nemirni dan mu je ponižala glavo.  "
13 X      |      pater oziral v okno. "Tudi dan se že nagiba." ~"Ni sile,
14 XI     |      Slabè vedel, se je že vsak dan izkazovalo. Le malokdo je
15 XI     |           Valpet Globočnik vsak dan pozveduje, kje si." ~"Kaj
16 XIV    | Samostanski sèl je res še tisti dan prisopihal v Mali Gaber. ~"
17 XIV    |         šel v kapelico. A drugi dan je spet slà poslal v Mali
18 XIV    |     rekel in omenil da bi drugi dan rad šel v Ljubljano. "Zvedeti
19 XV     |        vseh deželnih šol, drugi dan imel vasovalce. Za veliko
20 XV     |  pokličemo." ~Prior se je drugi dan vesele volje vračal v Stično
21 XVIII  |          je opat vprašal. ~"Lep dan za vso sosesko, pater opat." ~"
22 XVIII  |       kako je tebi, vprašam." ~"Dan bo prav lep tudi zame, če
23 XX     |        nisem prav znal." ~Drugi dan so pospravljali okoli cerkvice. ~"
24 XX     |  klamasta!" ~Skrbelo jih je ves dan, posebno Tone je poniglavil.
25 XX     | pricvrknil Slabeta. ~"Jutrišnji dan strpim še kako," je po večerji
26 XXI    |       XXI.~Matevžek se je drugi dan, kakor mu je Slabè velel,
27 XXVII  |        oboje stiško še danes ta dan." ~Linhart se je poredno
28 XXVIII |                XXVIII.~Minil je dan, umrl je še drugi, Franceta
29 XXX    |       spet zmajevali z glavo. ~"Dan sem, dan tja: še več nas
30 XXX    |   zmajevali z glavo. ~"Dan sem, dan tja: še več nas bo!" ~"Pojdemo
31 XXXVIII|         v stiški gospoščini; na dan je bíla posebno med siromaki,
32 XXXVIII|     hudič sam trese svet, sodni dan bo – ti, Žalostna Mati božja
33 XXXVIII|        sledu in tiru." ~"E, moj dan se je nagnil, mrači se že,"
34 XXXVIII|         gospod si je včaraj ves dan tu neko žalost moril, kakor
35 XL     |       njegovem, bi bil še tisti dan pogubil vse cesarske komisije,