Chapter

 1 IV     |     včasih preurno in nesrečno roko." ~"Errare humanum – človek
 2 V      |        le," je opat odmahnil z roko in se zagledal po zorečih
 3 VI     |       nasmehnil in pomahljal z roko, "saj bi vas bili skoraj
 4 VII    |       No, no," je opat divgnil roko, "saj je res lepo, da imate
 5 VIII   |       položil svojo mehko belo roko, ta je kmalu vstal, taka
 6 VIII   |       gospod počasi odmahnil z roko, "res jih utrinjaš, da bi
 7 IX     |         ji je prijazno segel v roko in sel za prazno mizo v
 8 X      |       ne duši s krivično, tujo roko ..." ~Živel je z letino
 9 X      |      dejal in mu moško segel v roko. ~"Če je tako, Bog te sprejmi!
10 XII    |  potlej fantička res prijel za roko in začel hud zagovor: ~'
11 XIV    |         je pomirjen odmahnil z roko. "Še bolj prav. Saj tudi
12 XVIII  |    trdo rekel, "kdo ima daljšo roko: on ali cesar! Če se bo
13 XXIII  |    Kuralt je trudno odmahnil z roko in si prejezdil nogo čez
14 XXIII  |       je čez slabo uro stegnil roko proti škrbinam starega višenjskega
15 XXVII  |         A Kuralt je odmahnil z roko in pomignil v gručo dijakov.
16 XXVIII |          Hm, Sotečan ima dolgo roko." ~"Pa ne za moja fanta!
17 XXXI   |   Pridem," mu je Trlep segel v roko. "Ko bi bil za menoj tudi
18 XXXIII |      vso moč hvalil. "Na moško roko mi smete sveto verjeti,"
19 XXXIII |     sveto verjeti," je stegnil roko. ~"No, pa naj bo," je graščak
20 XXXIV  |    Slabè?" mu je pater položil roko na čelo. ~"O, vi ste?" je
21 XXXIV  |       Pater je počasi odmeknil roko in se z Matevžkov tiho pomaknil
22 XXXV   |     jih je že od daleč tešil z roko, naj se umirijo, da mu bolnika
23 XXXVI  |     zjokal. Solze so kanile na roko pričujočega Boga, in jo
24 XXXVIII|      je palo na betico in levo roko mi je skvečilo, drugega
25 XXXIX  |      mu je opat ganjen segel v roko, "kakor ti je odpustil Bog,
26 XXXIX  | pogledal po menihih in dvignil roko. "To že še uredimo." ~"Cesar
27 XL     |        dobivam vse premalo pod roko," je trdo gledal po menihih. "
28 XLI    |         Bog včasih vzame z eno roko, zato pa vrne po svoji previdnosti