Chapter

 1 VI    |  čednosti!" se je opat čudil na glas. ~"Človek med temi ljudmi
 2 VII   |         najmlajši, bi ga nam na glas bral. Bere vam brez spotike,
 3 VII   |       kmet," je Trlep mislil na glas, "srečo si pa tako vsak
 4 VII   |        Franco." ~Prior se je na glas zasmejal in udaril po kolenih. ~"
 5 VIII  |          Posebno rad je pel, pa glas mu je bil tenak in šibak,
 6 VIII  |           se je pijan voznik na glas smejal. ~"Pobožen je človek
 7 IX    |         dan so z Dunaja poslali glas, da se nam je pritožiti
 8 XIII  |    neumnih besdi, kmalu bo dala glas o sebi, če ji je kaj do
 9 XIV   |      grehom daje v jezike čisti glas čislane domačije in pošteno
10 XV    |     prior povzemal. "Dobili smo glas, da nam bo zdaj zdaj iti
11 XV    |   Linhart smehljal, "saj na ves glas hvali nove cesarske postave
12 XVII  |      primikal. ~"Nič," se ji je glas krhal. "Kaj pa zdaj delajo?" ~"
13 XVIII |       kaj, pa so ljudje zagnali glas: "Gredo, gredo, že gredo!" ~
14 XX    |   stopil mednje in se ujezil na glas: ~"Stojte, ljudje božji,
15 XXI   |     zmorete." ~Začel je peti, a glas, slab in komaj slišen, se
16 XXIV  |     gospoda," je Tone mislil na glas. "Pe? bi Slabè krevsal sedem
17 XXVI  |        strmela, je vpila na ves glas: ~"Kaj sta komu storila,
18 XXXI  |     Gabru. Prav precej pošljite glas od vasi do vasi in pridite,
19 XXXIV |        pokoncu in skoraj na ves glas zajokala. Tudi Ančka je
20 XXXIV |     smehljaj, Matevžek se je na glas regljal, pater se je modro
21 XXXV  |    Poloni bi bilo treba poslati glas, kje in kako ji je brat,"
22 XXXVI |         že čez nekaj dni poslal glas, da samostanu res že bijó
23 XXXVII|    Matevžku vsej soseski poslal glas, kakor mu je velel pater
24 XXXIX | kolobarčasti rog; njegov otožni glas je odmeval po vsej stiški
25 XXXIX |           Bratje so zaihteli na glas, patri in fratri so v dlani
26 XL    |     svoji glavi!" ~"Le, samo na glas nikar ne." ~Tako je Trlep
27 XLI   |        zvonovi so zvonili; njih glas se je odmikal, lovil in