Chapter

 1 IV   |       nas je pričrnil?" je star menih zagodrnjal. ~"Pismo, ki
 2 IV   | samostanu sta živela zgodovinar menih Pavel Pucelj in zemljepisec
 3 IV   |     Pavel Pucelj in zemljepisec menih Florjančič – bogoslovnih
 4 IV   |         suženjstva," se je mlad menih navduševal. ~"Da, tlačanski
 5 IV   |        cerkovnik, star, pobožen menih v rjavi kuti z usnjatim
 6 V    |      cesar vendar ukazal, da se menih mora pokoriti svojemu opatu.
 7 V    |   naravnost tega ne morem reči. Menih, povprečen človek, je najsrečnejše
 8 VIII |       menihov ne boji? ~"En sam menih naj bi zdajle stopil med
 9 VIII | plemenska in prav mlečna." ~"Če menih zdajle res pride, da bi
10 VIII |        smehljal, kakor se noben menih ni znal. ~"Patra v krčmo
11 VIII |     tudi sicer ni kaj prijetno. Menih moli podnevi in ponoči,
12 VIII |    nekateri pravijo, da je slab menih; če pa je tih, sam zase
13 X    |           O, Trlep," se je beli menih nasmehnil obema možakoma, "
14 X    |       ne o tej ne o oni," se je menih delal obupanega. Še nikoli
15 X    |         konj na vilicah," se je menih lotil še tretjega. "Pameten
16 X    |    vendarle nisi nikoli," ga je menih kakor tolažil; "modruj ali
17 X    |        stare in nove grehe," je menih kimal. "Gorje si ga nam
18 X    |    pojdete?" ~"Kamorkoli. Noben menih nič ne zgubi, saj nima nič
19 X    |         drugega," se je skromni menih branil prevelike hvale. "
20 X    |      držal božji svet, ko se je menih zdravnik potlej bližal samostanu.
21 X    |         zdaj vse to?" je otožni menih vzdihnil in se napotil do
22 XXIII|          čemu so. A marsikateri menih je res le suha veja na zelenem
23 XXXIV|        v take neumne vraže," je menih prste pomočil v korec in
24 XXXIV|         pater Tonček v rokah?" ~Menih je prišel venkaj in se vzdihujé
25 XXXV |      nikjer nobenega dedca!" je menih zmajeval z glavo. "A kaj
26 XXXV |         užugal graščaka?" se je menih nasmehnil Pljuskarici. ~