Chapter

 1 II     |    poroko še odložila. Novice o Trlepu so ji bile čez glavo, naj
 2 VII    |                Pa vendar: odkod Trlepu tiste čisto posebno misli
 3 VII    |       prior držal svojo misel, "Trlepu naposled ni kaj reči zaradi
 4 X      |       opata in menihe?" se je v Trlepu nekaj tiho oglašalo. "Da
 5 XII    |         domov, je Slabè povedal Trlepu, kakovo novico je Matevžek
 6 XIV    |    prišel v Stično," je povedal Trlepu. ~Trlep ga je brezasto pogledal,
 7 XIV    |     sobo. ~Potlej je opat dejal Trlepu: ~"Ondan sem ti ekel, da
 8 XVI    |        Gabrovcih, o Poberetu in Trlepu. Mladima dvema je treba
 9 XVIII  | Otročiček je stegoval ročice po Trlepu in njegovih fantih, opat
10 XXI    |        rad prišel do pijače pri Trlepu, pa se je ponevedoma le
11 XXI    |    Slabè ni prišel že z njim, a Trlepu in Vrbičevemu gospodu je
12 XXIV   |     graščaka."~Slabè je pokimal Trlepu in skočil na voz. ~"Srečno
13 XXIV   |       Da bi le dobro opravil." ~Trlepu so misli hodile za Slabetom
14 XXVIII |     prsti molče počesal brado. ~Trlepu se je stisnilo srce, glava
15 XXVIII |         Mrkni še nocoj in očetu Trlepu vse povej, on že ubere pravo,
16 XXX    |         Francetu primerilo. ~Po Trlepu je grmel vihar in fanta
17 XXXI   |      nami, kar je je volja!" so Trlepu gorela ušesa. "Potrpimo
18 XXXV   |        Jezus Nazarenski!" se je Trlepu utrgalo. Nič več ni vprašal,
19 XXXVIII|   gnezdo se je skoraj razlezlo. Trlepu se je hudo tožilo po Tonetu
20 XXXVIII|        po dobro besedo hodili k Trlepu, ki je bil izmed vseh Stični
21 XXXVIII|      Kar k meni pridite," se je Trlepu smilil. "Že snoči bi me
22 XXXIX  |    devica." ~Francetova skrb je Trlepu vendar šla v glavo. Nameril
23 XXXIX  |     duhu še nadalje vkup vsi." ~Trlepu so solze zdrsnile po licu;
24 XXXIX  |        se je znal in obrniti. V Trlepu je čista čud vsega našega
25 XLI    |        ko si gledal samostan." ~Trlepu se je pogled obrnil v samostan.