Chapter

 1 I    |          domačija je bila v rebri nad samostanom. Velika in bogata,
 2 VI   |        Kočija je prašila ob hosti nad vasjo Cesto. Na smrekah
 3 VII  |           bel platnen prt; v kotu nad njo razpelo, pod njim olatrček
 4 XI   |    zložilo potnino, vsi bi prišli nad grad in še sto in sto drugih –
 5 XIV  |          opatu po svet in pomoč. ~Nad samostanom ga je prestregla
 6 XV   | pooblačilo in stemnilo, v oblačju nad mestom je vrelo in bobnelo. ~"
 7 XV   |     izpodnesla." ~Premolknili so. Nad mestom je vršala nevihta,
 8 XVII |           Markovi domačiji visoko nad samostanom, v želodcu mu
 9 XXI  |     zašaral v hraščino in smrečje nad Kuščarjekom. ~"Kar todle
10 XXI  |           dlje segel ko videl, mu nad glavo skovikne čuk, že tako
11 XXI  |         Jezus Nazarenski, saj sem nad pečinami v Kuščarjeku!"
12 XXIII| višenjskega gradu na strmem griču nad Višnjo goro. ~"Da, a stekla
13 XXIII|      napela in potegnila ob hosti nad vasjo Cesto. Spenjeni konji
14 XXV  |        krivenčila mlada Témenica. Nad Bratenco je s strmega hriba
15 XXVI |         pravila. "Valpet pa rohni nad menoj, naj povem, kam jo
16 XXVII|   gimnazijskega prefekta poženite nad okrožnega glavarja, da tudi
17 XXIX |           mene?" se je glavar drl nad svojim pisarniškim hlapcem. "
18 XXX  |         danes tri dni, da pojdemo nad Sotečana!" ~Trlep je molče
19 XXXI |          in oddahnil šele v rebri nad Pristavljo vasjo. ~"Z vojsko
20 XXXI |  Pristavljo vasjo. ~"Z vojsko iti nad grad je vendarle huda stvar,"
21 XXXI |     opravil," je Trlep poprijel. "Nad Sotečana bo res treba iti
22 XXXI |       brani, ker ji jemljó oblast nad njimi." ~"Neka oblast mora
23 XXXIV|       vrata. Zdaj se je pripognil nad Slabetovo glavo in se čez
24 XXXVI|   jemljejo. ~"Če je tako, pojdemo nad cesarja, da bi stiški samostan
25 XXXIX|   zdrsnile po licu; sklonil se je nad opatov prstan in brž odšel,