Chapter

 1 VII   |       se neusmiljeno lotite še mene. Zakaj? Kaj sem storil tako
 2 XII   |      vase, kakor gre ta dih~od mene proč.~Strup moraš vzeti
 3 XV    |      Ali kdo še kaj grmi zoper mene?" ~"Kaj bi grmel?" se je
 4 XVII  |     lahko pove. Čemu sprašuješ mene?" ~"Ne pove, Matevžek, nič
 5 XX    |     Sicer bi pater opat pestil mene," je Trlep odmajeval, "in
 6 XX    | ljubosumnostjo. ~"Nič ji ni do mene," si je vrtal po veliki
 7 XX    |      še rinil za njo, če ji do mene nič ni?" ~Tako je stal in
 8 XX    |        mi trpi prehude muke in mene, očeta, srce boli, ko to
 9 XXI   |    poti iz hoste. Moč imajo do mene to noč, ker molka nimam
10 XXI   |       na slavju. Pa le stojte, mene že ne zmorete." ~Začel je
11 XXI   |   Petelina spoznaš po grebenu, mene pa po petju!" ~Kar ti nenadno
12 XXIV  |       pomagaj ji ... Ne zaradi mene, ki sem neroden, grešen
13 XXVIII|    reci, da mi je žal, ker oče mene ne pošiljajo do nje; dosti
14 XXVIII|       njega, bi zmanjkalo tudi mene." ~"Tako pa je zdaj še prostora
15 XXVIII|     prostora v ječi, kajne, da mene porinejo tjakaj, če zvedo,
16 XXIX  |        prav nič ne izpulite iz mene, a do glavarja pridem, secer
17 XXIX  |  odganjati človeka, ki hoče do mene?" se je glavar drl nad svojim
18 XXXI  |       te pa tu, kakor da bi do mene hotel ti." ~"Vidiš, kako
19 XXXI  |        lepo te prosim, tudi do mene, ko opraviš v samostanu.
20 XXXI  |        je kakor voz sena; mimo mene se peljá, a vsega mi ne
21 XXXI  |    pohujšale, le poboljšale so mene in vse. Po svoje hočemo
22 XXXI  |          je Trlep zardel, "ste mene in Franceta klicali v Stično,
23 XXXIII|        tako sva bila lačna." ~"Mene? Kaj bi pa Tone dejal?"~"
24 XXXIII|        Ljudi sta ščuvala zoper mene," je naposled neodločno
25 XXXV  |    novicami brž brž priteci do mene!" ~Bežal je ponoči, da ga