Chapter

 1 XX    |      veš," se je spotoma ozrl v fanta. ~"Kaj sem storil takega?"
 2 XXVI  |      bil všeč; čutili so, da se fanta poredno šalita. ~"I, kaj
 3 XXVI  |  posvete hodi k vašemu očetu." ~Fanta sta molčala, Polonina skrb
 4 XXVIII|    dolgo roko." ~"Pa ne za moja fanta! Razbojnika nista in stiška
 5 XXVIII|         brž brž pozvej, kje sta fanta!" ~Matevžku je bilo močno
 6 XXVIII|   toliko pri moči." ~"Da, uboga fanta!" je zaihtela in počasi
 7 XXVIII|    njima počenja zdaj?" ~"Uboga fanta, uboga fanta!" je Polona
 8 XXVIII|     zdaj?" ~"Uboga fanta, uboga fanta!" je Polona še huje ihtela. ~"
 9 XXVIII|    povej, on že ubere pravo, da fanta spet ugledata sonce." ~Tudi
10 XXX   |       ju je? Sotečan zaprl moja fanta," ~Matevžek ni imel več
11 XXX   |        Trlepu je grmel vihar in fanta sta se mu smilila. Misel,
12 XXX   |        togotno prikladal. ~"Je, fanta, to je huda stvar," se je
13 XXX   |        vasi, od hiše do hiše. ~"Fanta otmemo, graščaka in valpta
14 XXX   |           Najpravše bi bilo!" ~"Fanta le otmimo, le," so pametnejši
15 XXXI  |      poslušal. ~"Čemu pa sta se fanta potikala okoli Soteske?"
16 XXXI  |          Aha, potrpimo naj jaz, fanta, Slabè, vsi, počenjaj gosposka
17 XXXI  |       Sotečana, naj spusti moja fanta, naj ne nagaja Slabetu in
18 XXXI  |       vzame Poberetovo Nežo." ~"Fanta se oženita, ko jima dovolim
19 XXXIII|        zdaj se ga le še boji." ~Fanta sta se še kakov čas pomenkovala
20 XXXIII| povedala vse po pravici. ~"Hoj, fanta, saj to je kakor nalašč!
21 XXXIII|        ušesa navila graščaku!" ~Fanta sta kar debelo gledala,
22 XXXIII|        njem pa Tone in Janez. ~"Fanta, kaj sta res vidva?" so
23 XXXIII|        precej uganil, ko sta mu fanta vse razpovedala. ~"Kaže
24 XXXIII|       se je Trlep vdal. "Možje, fanta sta živa in zdrava tu, graščaka
25 XXXIII|    iščeta tu?" je zarežal v oba fanta. "In kdo si ti?" se je ustopil