Chapter

 1 IV     |        cesar je celó vprašati dal, ali je stiški samostan
 2 IV     |    moč hvalili cesarja, ki je dal zmeriti in oceniti vso udelano
 3 IV     |      polajšal, pa tudi potuho dal," je godrnjal pater, ki
 4 VI     |       praviš? Kdo pa ti ga je dal?" ~"Mislim, da sam Bog,
 5 VII    |   zdaj mi je žal, da ga nisem dal v novomeške šole učenih
 6 X      |     pomagajo vsi." ~"Cesar je dal novo postavo, da je zemlja,
 7 XI     |     kimal. "Morda bi si zlepa dal dopovedati, ko bi videl,
 8 XIII   |   sotpil predenj in mu v last dal kmetijo najlepše graščine,
 9 XV     |      papeža. Še zvoniti mu ni dal! Če pa sam pride kam, morajo
10 XV     | pobranil, "več ko meni je Bog dal daru tebi, le zametaj ga
11 XV     |      ga nikar ne." ~"Ko bi mi dal vsaj tudi milost miru, pa
12 XVII   |     je, lepo doto ji je Trlep dal, njeno punčko pa k sebi
13 XXV    |       po nobeni postavi ne bo dal jemati božje poti!" ~"Res,"
14 XXVI   |       na meh." ~"Koliko pa si dal, da ti je tako žal?" ga
15 XXXI   |       zablodil in se v jezike dal, obenem pa misli, da sem
16 XXXI   |     pomiril, drugo srce bi ji dal." ~"Pridem," mu je Trlep
17 XXXII  |  njega." ~"Zavoljno nas se je dal skoraj ubiti, Bog da, da
18 XXXIII |       zakaj mi tega vedeti ni dal." ~"Bolje bi bilo, da tega
19 XXXIII |      Saj si mu nemara že tako dal vedeti," se je komaj krotil; "
20 XXXVIII|       je otroka brž v naročje dal dekli in že gredoč med vaške
21 XXXVIII|     zdaj tam, odkar jo je Bog dal iz rok. Če bi bilo drugače,
22 XXXIX  |      opat je molče pokimal in dal v veliko obednico sklicat
23 XL     |       kazal, ~Kljuzhe od ∫ebe dal. ~Trlep je kakor omoten
24 XL     |     kakor polhi. ~"Kdo jim je dal vina?" je komisar pihal. ~"
25 XL     | naposled toliko umečil, da je dal do sebe. ~"Če je že res,