Chapter

 1 IV     |    kakor mi sami." ~"Bolnice v samostanu res nimamo, saj to ni naš
 2 IV     |       ljudskem jeziku; v našem samostanu sta živela zgodovinar menih
 3 IV     |       za znanost?" ~"Le šole v samostanu nimamo več." ~"Vse naše
 4 IV     |      in smo vse moči pustili v samostanu?" ~"Ita, ita, extra monasterium
 5 IV     |         lepo, mirno živiš le v samostanu." ~"Kdor oltarju služi,
 6 IV     |  besede, kajne, pater opat?" ~"Samostanu res preti huda nevarnost.
 7 V      |      čigar rod je vse veke bil samostanu zvest prijatelj, pa mi je
 8 V      |        reči, da je življenje v samostanu suženjsko?" ~"Nak, naravnost
 9 VII    |     zmerom bil velik prijatelj samostanu, kakšni so šele drugi?"
10 X      |   menih zdravnik potlej bližal samostanu. Pri gradičku je postal
11 X      |  srečen in zadovoljen prebil v samostanu, se mu je na drobno razodevalo ...
12 XV     |           Krivica se godi temu samostanu," je Linhart zmajeval z
13 XXIII  |      pregledal stare listine v samostanu očetov frančiškovcev. ~Molče
14 XXIII  |      lepo je nama pa le bilo v samostanu." ~"Ne rečem, da včasih
15 XXVII  |    Slabè gledal. ~"Podarila je samostanu vso Trško goro in gradič
16 XXXI   |     tudi do mene, ko opraviš v samostanu. Močno bi jo pomiril, drugo
17 XXXVI  |        je kakor z uma taval po samostanu in po polju. Bolečina se
18 XXXVI  |      nekaj dni poslal glas, da samostanu res že bijó zadnje ure. ~"
19 XXXVI  |      sta snubila ob umirajočem samostanu. ~
20 XXXVII |        je s Francetom zvedel v samostanu, so ga močno skelele. Menihi
21 XXXVIII| posebno potresel in da se tudi samostanu in menihom ni primerilo
22 XXXIX  |        cesarju poslali o našem samostanu!" ~Komisar ga je svareče
23 XL     |       do živega ... Ľel je. ~V samostanu so samovoljno še dalje gospodarili
24 XLI    |  odvezujem obljub: da bivate v samostanu, da ostanete ubožni in da