| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] užije 1 uživali 1 užugal 1 v 689 va 2 vabi 1 vabil 1 | Frequency [« »] 895 da 800 ne 718 bi 689 v 624 pa 543 so 471 ga | Ivan Zorec Izgnani menihi IntraText - Concordances v |
Chapter
1 I | poveidat inu vam rasodevat:~V∫e, kar na ∫vejt shivi, le 2 I | po nekih opravkih mudil v Šentvidu. A ko mu je potlej 3 I | Poberetova domačija je bila v rebri nad samostanom. Velika 4 I | vanjo, še bolj nemara pa v čedno Nežo, osemnajstletno 5 I | priženiti ..." ~Z Nežo samo je v besedi že leto in dan in 6 I | sama, ji uhaja in uhaja le v Mali Gaber, a molitve, tudi 7 I | ki se je položno spuščala v Stično. "Dolgo se že nisva 8 I | doma; po veži je brkljala, v kuhinji ropotala in južino 9 I | je ponoči, ko se sprevrže v moro." ~"Le stoj," se je 10 I | vendar pater opat tišči v mojega očeta, da bi me dali 11 II | močno poparila nerodno Nežo. V peči ji je nekaj kipelo, 12 II | in grada suhopeta ženska. V mladosti je bila malopridnica, 13 II | brezzoba usta raztegovala v hudoben režaj. "Kdaj bodo 14 II | opravljivka hitela, "je v rejo vzel Praznik iz Velikega 15 II | zato ne bi marala, ker je v rodu s stiško moro in opravljivko 16 II | jeze zapuhala in se pognala v vas, da bi od hiše do hiše 17 II | hiše do hiše opravljala in v nič devala Poberete, Trlepe 18 III | konventni maši in molitvah v koru pa je stopil za gospodarstvom 19 III | gospodarstvom na polju in v hlevih, da bi videl, kaj 20 III | zamišljen sedèl za mizo v veliki, preprosto opremljeni 21 III | dela ali na delo, in se v otožni ljubezni smehljale 22 III | je ob mirnem vetru zibala v popoldanskem soncu. ~"Kdo 23 III | mizi in se spet zagledal v neveselo pismo, pa v njem 24 III | zagledal v neveselo pismo, pa v njem le ni našel nič, kar 25 III | bilo samostance klicati v obednico. ~ 26 IV | e je ∫li∫hala rezh, ~Da v∫i klo∫htri meni∫hki, sraven 27 IV | je vendar pismo spravil v žep in pokorno odšel v obednico, 28 IV | spravil v žep in pokorno odšel v obednico, čeprav ga ni bila 29 IV | misel, da bi prelomil post. ~V obednici je namesto določenega 30 IV | obedom, po obedu z vsemi v kapeli opravil zahvalne 31 IV | potlej pa s patri odšel v kapiteljsko sobano na rekreacijo – 32 IV | moramo." ~"Da, cesar je v naši deželi že razgnal kartuzijane 33 IV | deželi že razgnal kartuzijane v Bistri, klarise v Ljubljani, 34 IV | kartuzijane v Bistri, klarise v Ljubljani, Škofji Loki in 35 IV | Mekinjah in pa dominikanke v Velésalu, češ, ti samostani 36 IV | kakor mi sami." ~"Bolnice v samostanu res nimamo, saj 37 IV | lekarne, kakršne ni zlepa v vsej razsežni državi." ~" 38 IV | In naš samostan je že v starih časih pisal molitve 39 IV | starih časih pisal molitve v domačem ljudskem jeziku; 40 IV | domačem ljudskem jeziku; v našem samostanu sta živela 41 IV | menihov pa toliko, da jih v eni sapi še sešteti ne morem." ~" 42 IV | še sešteti ne morem." ~"V Stični so se šolali tudi 43 IV | Pred devetdesetimi leti so v Ljubljani ustanovili Academio 44 IV | zdravnik, ki se je rodil tamle v Šentvidu; naš samostan ga 45 IV | tudi za znanost?" ~"Le šole v samostanu nimamo več." ~" 46 IV | dejal." ~"Prav alii ne prav: v cerkvene stvari naj se ne 47 IV | pokažem na vrečico, ki so se v nji ribe premetavale. – ' 48 IV | cesar ne unese, pojde vse v nič; še na beraško palico 49 IV | Kmet in zemlja ne pojdeta v nič, pretrdo sta zrasla 50 IV | pretrdo sta zrasla drug v drugega." ~"Aha. Pravično 51 IV | Pravično je, da zemlja pride v last tistemu, ki jo obdeluje 52 IV | tistemu, ki jo obdeluje v potu svojega obraza in ki 53 IV | obraza in ki živi z njo v veliki ljubezni. Naj gnoji, 54 IV | in smo vse moči pustili v samostanu?" ~"Ita, ita, 55 IV | da, lepo, mirno živiš le v samostanu." ~"Kdor oltarju 56 IV | In zvedel je še preveč. V samostansko celico je že 57 IV | uslužno vprašal. ~"Gosposko – v četver!" je ukazal. ~Naj 58 IV | cerkovnik, star, pobožen menih v rjavi kuti z usnjatim pasom. ~" 59 IV | sklonil glavo in se obrnil; v sivo brado mu je zdrknila 60 IV | starčevskim korakom šaral v cerkev. "Da, vsaj med te 61 IV | ni dihnil novi čas ..." ~"V dolenje kraje bi pogledal," 62 IV | vrnil s pota, je tudi zdaj v kapelici zmolil kratko molitev, 63 V | V.~Velika gosposka kočija 64 V | zabobnela čez mostič Stičnice. ~V kočiji sta sedela opat in 65 V | Spočiti konji so hrznili v sončni dan in šinili skozi 66 V | patri, a prav posebno mu je v misli silil Trlep iz Malega 67 V | samostana je naposled le v božjih rokah, a Trlep je 68 V | za znanost," se je obrnil v priorja; "a zdaj, glejte, 69 V | velike ljubezni, zadado v pisanje knjig, učenih in 70 V | Prekmalu je onemogla." ~"V posameznih se je nadaljevala, 71 V | znanstveno delo, čerpav je bil v naravoslovju še večji učenjak." ~" 72 V | prior je povedal: ~"In sicer v slovenskem jeziku. Neko 73 V | slekla kuto, a zaslovela sta v učenem svetu. Kaj bi bilo 74 V | hočete reči, da je življenje v samostanu suženjsko?" ~" 75 V | najsrečnejše bitje na svetu. V miru, tihoti in samoti živi 76 V | pomagaj, da ne bi zabredel v greh zoper duha." ~"Zabresti 77 V | duha." ~"Zabresti hočete v greh nepokorščine. Varujte 78 V | čisto zavreči in prestopiti v protestantsko vero. Cesar 79 V | odpadnikov. Zaprl ga je v graško prisilno delavnico. 80 V | delavnico. No, jaz nočem v drugo vero, svetni duhovnik 81 V | prosvetljenec, pa je le slepo v cesarja zagledan plemič; 82 VI | omahnil postaren človek v ponošeni gosposki obleki 83 VI | ki se je spet spustila v dir. ~"Ta menda nikoli ni 84 VI | je," se je prior oziral, "v vinskost skriva vse hudo, 85 VI | šolan človek. Več let je v daljnjem tujem mestu imel 86 VI | službo: a prerad je pil vino, v vinski omotici se je nekaj 87 VI | obupal in primotoglavil v domače kraje. ~"Še zajec 88 VI | radi klicali k skledi in v krčmi za mizo. Vračal je, 89 VI | To pot se je bil nameril v krčmo na Pljusko. Žejen 90 VI | so tudi bile zmerom žive, v hlevih, velikih, še vsaka 91 VI | je zgodil. Saj verjamete v čudeže, pater opat, kajne?" ~ 92 VI | Kje bi bil pa čudež? – V resi je sedel na zadnjih 93 VI | če bi tegale zajčka imeli v skledi; otroci bi se oblizovali 94 VI | veš, kar nič ne verjame v take čudeže, precej bi te 95 VI | zdrsnila dalje, pa ne daleč. ~V cestnem prahu se je igrala 96 VI | umaknili, tako so bili vsi v igri. ~Ženska je spoznala 97 VI | povedala. Zglasi se pri meni v Stični, pomagal bi ti rad." ~ 98 VI | ženska: ljubezen mora biti v nji in z njo, sicer je človeku 99 VI | ustavila pred Trlepovo hišo v Malem Gabru. ~Iz hiše so 100 VI | preveč. ~Sinovi so planili v senico. Dva sta prinesla 101 VI | svojo. ~"Ko bi gospoda šla v hišo?" je Trlep vabil gosta. " 102 VI | Bog vaju sprejmi – pojdimo v hišo!" je še povabil, a 103 VII | VII.~Velika soba v Trlepovi hiši je bila svetla 104 VII | so bila pomita tudi tla. V kotu nasproti vrat je bila 105 VII | čezenj bel platnen prt; v kotu nad njo razpelo, pod 106 VII | njim olatrček z jaslicami; v drugem kotu nasproti široki 107 VII | kakor zaobljubljeni spominki v božjepotni cerkvi, visele 108 VII | Mater božjo s sedmimi meči v srcu in z mrtvim Jezusom 109 VII | navada naše hiše, da si že v soboto opoldne napravimo 110 VII | klada, ga je nemara bola v oči." ~"Rajnki pater je 111 VII | Sveto pismo je res sveto, a v njem je tudi kaj, kar bi 112 VII | opata položil neveliko, v črno usnje vezano knjigo 113 VII | si jih izbereš, kar pridi v Stično. Sveto pismo, ki 114 VII | pismo, ki si ga bral, so v naš jezik postavili luterani, 115 VII | je žal, da ga nisem dal v novomeške šole učenih patrov 116 VII | malo jezi, z doma tišči, v mislih si lastno gnezdo 117 VII | morem ga prikleniti." ~"V strah ga vzemi!" ~"Bom, 118 VII | dober fant je in pameten." ~"V vsem naj bi te posnemal?" ~" 119 VII | nič sram?" ~"Kaj se mešate v življenje tlačana? Vidite 120 VII | ujedala Trlepa. "Najprej v brazdo stopite mojemu sinu 121 VII | da tačas ni bilo hudobije v meni; vi pa bi me radi še 122 VII | dan mi uhajajo k Prazniku v Veliki Gaber, da bi nekoliko 123 VII | spogledali in prigrmeli v hišo. ~"No, tu so," se jim 124 VII | pustili iz hiše in punčko dali v rejo Prazniku." ~"So," je 125 VII | se odloči, da bi prišla v našo hišo!" je Janez tiščal 126 VII | Naša starobitna, iz roda v rod čislana domačija – pa 127 VII | nas jih ne bi hotel riniti v kot," so hrusti skoraj vsi 128 VII | Bregarjeva Ančka ti pride v hišo, da ne boste brez ženske 129 VII | je iluminat – ves obrnjen v novi čas, ves okužen z neko 130 VII | na prižnici in tenkočuten v spovednici?" je opat obupaval. " 131 VII | kaj reči zaradi tistega. V taki stvari je ženska bolj 132 VII | bil pameten." ~"Pameti ni v tem nič. Človek je človek, 133 VII | Molče, pogreznjena vsak v svoje misli, sta se peljala 134 VIII | odskočil in planil med goste v gostinski sobi. ~"Hoj, menihi 135 VIII | človek, ki mu ni obstanka v enem kraju. Zmerom je bil 136 VIII | modro, tolažilno besedo. V kogar so se uprle njegove 137 VIII | noben menih ni znal. ~"Patra v krčmo pač ne bo," je Vrbičev 138 VIII | omajeval. "Menihi ne hodijo v krčmo, zdaj tudi dobre volje 139 VIII | menihov več ne bo, da bi nam v stiski pomagali." ~"Bog 140 VIII | zmerom. Ustanovili so ga v starih starih časih, ko 141 VIII | več potuhe in da jih podi v svet." ~"Jaz ne mislim tako," 142 VIII | Vrbičev gospod skomljal v osivelo brado; "marsikaj 143 VIII | blago prevažalo iz kraja v kraj." ~"Nova postava preti 144 VIII | je rekel tisti, ki mu je v hlače ušlo." ~"Nič ne verjamem," 145 VIII | gleda in se ti priklada v besede?" ~"Iz vina čenčaš," 146 VIII | teboj?" ~"Z nami pije in v meniškem strahu živi," je 147 VIII | Poželenje mesa mi res ni bilo v mislih." ~"Meniš, da ni 148 VIII | greha? O, to je majhen greh v primeri z grehom zoper bližnjega." ~" 149 IX | IX.~V krčmo je zdajci stopil Jurij 150 IX | podložnik Turjačanove graščine v Soteski ob Krki. ~"Hoj, 151 IX | vas iščem kakor šivanko v senici." ~"V krčmi me laže 152 IX | kakor šivanko v senici." ~"V krčmi me laže najdeš ko 153 IX | krčmi me laže najdeš ko v cerkvi, tak sem, ne morem 154 IX | človek, ji je prijazno segel v roko in sel za prazno mizo 155 IX | roko in sel za prazno mizo v kotu. ~Jezični kmet, ki 156 IX | nekaj sporekli, a jaz sem v vihri in po nerodnem bokal 157 IX | naše pritožbe nemara še v roke ni dobil, zato je tudi 158 IX | naposled pokimal, "vse to dam v pisanje in prav kmalu ti 159 IX | polnoči se goreča črna kočija v četver vozi po cesti med 160 IX | med Višnjo goro in Stično. v kočiji sedi gospod in se 161 IX | bi tudi Slabeta potegnil v pomenek. A ta je molčal 162 IX | A ta je molčal in gledal v mizo. ~Pljuskarici se je 163 X | satu, kader mi∫lim na tu: ~V∫elej sem imel velike in 164 X | velike in gorezhe shelje. ~V klo∫htru shiveti lepu, enkrat 165 X | pravico opatu, da te kar v hišo pride strahovat?" ~" 166 X | šepeče menil kakor z Bogom v cerkvi, "nemara res ne bo 167 X | pšenično klasje, ki je rumenelo v zrelo rdečino, težkal klas 168 X | iz težkega klasovja. ~"O, v prah so šli že nekateri 169 X | polju, Stični zasužnjenem v roboti in tlaki, skomine 170 X | skomine so se mu delale, v rodovinsko last si ga je 171 X | dejal in mu moško segel v roko. ~"Če je tako, Bog 172 X | kako trdi so Turjačani v Soteski in Žužemperku in 173 X | že jutri po veliki maši v Šentvidu na pomoč pritegneta 174 X | jo obdelujemo, naj pride v pravo našo last. Brez nje 175 X | maramo več. Preoblastna je, v vse se vtika, zmerom te 176 X | Malem Gabru, le Prazniku v Velikem Gabru mi je bilo 177 X | je bal, da bo pater kaj v misel jemal Franco in punčko, 178 X | nočem jemati. Naj jo le ima, v nebesa ga pripelja, če ob 179 X | Ženska je res že nekaj v letih, tudi vidi ne dobro 180 X | nikoli nisem nikogar silil v sveti zakon; danes je bilo 181 X | pokazali," je Tone grmel v veselem smehu, "pa bi naju 182 X | zakonska nebesa, čeprav v svoji vihravi glavi msili, 183 X | opata in menihe?" se je v Trlepu nekaj tiho oglašalo. " 184 X | vina," se je pater oziral v okno. "Tudi dan se že nagiba." ~" 185 X | dolgi; vino je dobro, le v slast ga." ~"Dobro je, dokler 186 X | obenem pa ne najdete, pa če v daljavo in širjavo prehodite 187 X | več ne. Če ga ne sprejmejo v kateri drug samostan ali 188 X | zvedzdami, je že pokojno v naročju držal božji svet, 189 X | zidinam, ki so se bleščale v mesečini. ~"Ali nam bo res 190 X | srečen in zadovoljen prebil v samostanu, se mu je na drobno 191 X | Ubogi ljudje, kdo vam pomore v bolezni, kdo vas utolaži 192 X | bolezni, kdo vas utolaži v stiski?" ~Star, truden in 193 X | truden in ves potrt je prišel v samostansko celico, pokleknil 194 X | plemenite solze in jih nosil v nebesa. ~ 195 XI | opravita." ~"In dóma se držite, v Veliki Gaber ali kam drugam 196 XI | vem tudi da sam prebiva v zatohli, smrdljivi bajti." ~" 197 XI | mora." ~"Da. A zavleci ga v krčmo, pa boš videl. Laže 198 XI | obrali stiško, so prišli tudi v žužemperško in soteško gospoščino. ~ 199 XI | tisto pisanje že napravil. ~V hiši, čisti in povsod čedni, 200 XI | treba. Ná ga, stopi z njim v grad, pa bo." ~"V grad? 201 XI | z njim v grad, pa bo." ~"V grad? Zakaj v grad?" ~"Samo 202 XI | pa bo." ~"V grad? Zakaj v grad?" ~"Samo grad ti ga 203 XI | Pač, okrožni glavar v Novem mestu bi ti ga utegnil 204 XI | le stopi do njega in mu v golt porini pest goldinarjev, 205 XI | Slabè se je zamislil. ~V veži je za priprtimi vrati 206 XI | nista brata, ko je stopil v vežo. ~"Kaj pa vidva?" se 207 XI | jaz," je dejal in stopil v sobo, kjer sta za mizo čakala 208 XI | ga tako bolj gotovo dobi v roke, kakor če bi z njim 209 XI | bo prav?" ~"Precej pojdem v grad in poskusim še to." ~" 210 XI | je brž preoblekel in šel v grad. Trd in odločen mu 211 XII | pol sveta." ~"Pa čakaj, v grad je šel." ~Matevžek 212 XII | po mleku ga rado črviči v trebuhu. ~"Kajpak," se je 213 XII | pijače. ~Kar je s paše ves v joku pritekel pastirček. ~" 214 XII | nič več se ni cmeril, le v Matevžka je strmel. Preden 215 XII | hitel: "Stiški opat je ondan v Šentvidu srečal Pljuskarico 216 XII | izprosi ženina za nevesto v stiški gospoščini." ~"Kaj 217 XII | Kako si opravil?" so potlej v hiši vpraševali Slabeta, 218 XII | niso vedeli, čemu je šel v grad. ~"Ne dobro ne slabo," 219 XII | velik srebrn denar, ga vrgel v majhen vrč, natočil vina 220 XIII | strašno mikalo, da bi stekel v Stično in Neži povedal, 221 XIII | očeta sina že zdaj prišel v našo pošteno hišo," je neusmiljeno 222 XIII | bila moški, bi te zdrobil v sončni prah!" ~Še je hotel 223 XIII | slišati pri Neži, prehuda sta, v Stično bi odlomastila in 224 XIII | sam sotpil predenj in mu v last dal kmetijo najlepše 225 XIII | Francè je molčal in gledal v tla. Ali je res bil previhrav? ~" 226 XIV | se mu je močno smilila. V mislih je klel opravljive 227 XIV | še tisti dan prisopihal v Mali Gaber. ~"Pater opat 228 XIV | precej s Francetom prišel v Stično," je povedal Trlepu. ~ 229 XIV | Pater opat se je sèm že v četver vozil, pa naj se 230 XIV | Opat je vzdihnil in šel v kapelico. A drugi dan je 231 XIV | drugi dan je spet slà poslal v Mali Gaber. ~"Morata v Stično, 232 XIV | poslal v Mali Gaber. ~"Morata v Stično, pater opat hoče!" 233 XIV | svojim nerodnim grehom daje v jezike čisti glas čislane 234 XIV | svoje edine hčerke, in se v mislih smehljal pametnim 235 XIV | da je že ves hud prišel v Stično. ~"Hudo je s Trlepi," 236 XIV | trenutek," ga je opat rinil v stransko sobo. ~Potlej je 237 XIV | bo." ~"Ne morem ga siliti v nič, on se ženi, ne jaz." ~ 238 XIV | Naj vsaj mladim ostanem v lepem spominu," je potlej 239 XIV | da bi drugi dan rad šel v Ljubljano. "Zvedeti je treba, 240 XIV | trudno zamahnil z rokó in šel v kapelo, da bi molil. ~ 241 XV | XV.~V Ljubljani je Blaž Kumerdej, 242 XV | presedal, zdaj pa zdaj skočil v stransko sobo in se vselej 243 XV | že pri njej. Skrbi me." ~"V Rim ni daleč," se je Kuralt 244 XV | nevesta kuja, da še ne skočiš v ozke ojnice svetega zakona?" ~" 245 XV | je z obema nogama stopiti v življenje, se ne morem navaditi 246 XV | čista cvetka mogla zrasti v tem grdem, sprijenem času?" ~" 247 XV | pooblačilo in stemnilo, v oblačju nad mestom je vrelo 248 XV | vrelo in bobnelo. ~"Kako pa v Stični, pater prior?" je 249 XV | skuja nevesti in spet zleze v kuto; Stične, saj ste slišali, 250 XV | ne mislim," je Linhart v zadregi odgovarjal prijateljevi 251 XV | res je vendar da sem se v Stični dosti naučil; drugje 252 XV | zaprisežen, nameščen in privezan v pusti pisarni." ~"Zakaj 253 XV | vedel, da ni za življenje v celici in da bi s svojim 254 XV | nerodno premeknila knjigo. ~"V Stični grmi zdaj zoper nas 255 XV | zmajeval z glavo. "Stična je v vseh časih zvesto služila 256 XV | eius in Sion' – telo naj mu v miru počiva, duša pa v nebesih 257 XV | mu v miru počiva, duša pa v nebesih prebiva." ~"Škof 258 XV | precej in tudi prevajali v slovenski jezik, več kakor 259 XV | vseh homatij in prekucij v Cerkvi; oblastno in ničemurno 260 XV | grmelo je in treskalo, šipe v oknih so šklepetale. ~"Kako 261 XV | odzvoni vaši lepi Stični prav v kratkem." ~Prior je debelo 262 XV | zastrmel. "Še danes stopim v škofijsko pisarnico," se 263 XV | službe," je prior odmajeval. "V duhovski službi bi rad ostal, 264 XV | Rad imam svoj poklic, le v njem pričakujem prave sreče. 265 XV | prespati sedanjost." ~"Čas, ki v njem živimo, je poln zmed," 266 XV | namer. Tako marsikdo vidi v tej skrivnostni družbi zgolj 267 XV | mogočnost lastne osebe." ~"V zgodovini vendarle nastajajo 268 XV | preurediti življenje." ~"Že. V Nemčiji, glejte, so z Lutrom 269 XV | Hudo je, da gimnazija v Novem mestu hira bolj in 270 XV | si ga nakoplje, kdor hodi v šolo." ~"Bojijo se pač nove 271 XV | Ko bi le cokel ne bilo v njej! Njen predsednik Gušič 272 XV | Gušič bi rad vse ponemčil v imenu nove prosvete, še 273 XV | da je prava prosveta le v podiranju samostanov." ~" 274 XV | leti! Vse najlepše stavbe v našem mestu so iz tiste 275 XV | zbrali in napisali!" ~"A kaj v akademiji počnete zdaj, 276 XV | zaspanci?" se je Kuralt vtikal v živi pogovor med Kumerdejem 277 XV | ljudski jezik in knjige pisal v domačem jeziku. ~"Odtujujejo 278 XV | Pohlin si dosti prizadeva v slovenskem jeziku," je prior 279 XV | se Linhartu oči svetile v novi, veliki misli; "dobro 280 XV | Pogovor se je krhal, v okna so se obračale oči. 281 XV | pobožen." ~"A za župnika kam v hribe ne pojde, poznam ga." ~" 282 XV | Prior je medtem prihitel v Stiški dvorec na Starem 283 XV | je potlej zvil in odnesel v škofijsko pisarnico. ~"Da 284 XV | Ves odločen se je zadrevil v gubernij – v dvorec deželne 285 XV | je zadrevil v gubernij – v dvorec deželne vlade. ~" 286 XV | dan vesele volje vračal v Stično in si slikal lepo 287 XV | lepo življenje, ki ga čaka v veliki svobodi. ~Tlačani 288 XVI | je tiščala zavest, da je v tej veliki sili sam, skoraj 289 XVI | Svet se izvežuje iz starega v novo," je mislil sam vase; " 290 XVI | je, da bi se jokal. ~In v tiste najhujše dneve je 291 XVI | pater opat?" je plahi, slepo v hčer zagledani oče mencal. " 292 XVI | Hiša, glejte, se mi kar v nič zdrobi, če se hči brž 293 XVII | mu je velel, naj stopi v Stično in naj pozve, ali 294 XVII | počenja. ~"I, kaj si nista več v besedi?" se je Matevžek 295 XVII | s seboj, ko je drobencal v Stično in vso pot svedral 296 XVII | skrivnost. A ko je prišel v Stično, je šlo že na poldne. 297 XVII | domačiji visoko nad samostanom, v želodcu mu je že davnaj 298 XVII | slabičen, kakršen sem, lomil v tiste strme vice?" je modroval. " 299 XVII | gladek jezik mi je potreben, v ustih pa se mi nèba prijemlje 300 XVII | opravljivka oprezno umikala, "v cerkev stečem, obseden je, 301 XVII | opravljiva hudičevka stopi v cerkev, jo onečedi, noben 302 XVII | odmajal z glavo in legel v senco, da bi spočit uganil 303 XVII | nedolžno vprašala in povabila v hišo. ~"Po Temeniški dolini 304 XVII | poprijemala. ~"Pri Jeraju v Velikem Gabru ti imajo polno 305 XVII | modroval. "Danes rijejo drug v drugega, da ni za nikamor, 306 XVII | zadosti, ko se ukleneta v zakonski jarem. – Ali si 307 XVII | No, pa mu jih to nedeljo v Malem Gabru povedi ti sama. 308 XVII | opat blagoslovi novi oltar v malogabrovski cerkvi. Ljudi 309 XVII | drugič kljunil brinovček in v mislih zaklel, da je stiška 310 XVIII | XVIII.~Tisto nedeljo je v Malem Gabru res bil velik 311 XVIII | znal!" ~"Kaj še! Saj je kar v hišo vzel tisto seme svojega 312 XVIII | prenašajo in si jo pulijo iz rok v roke!" ~A drugi, ki niso 313 XVIII | stopim po Trlepa, da mu v oči poveste, kar tako lepo 314 XVIII | roke, preden bi se namenili v cerkev. ~"Kako je, oče Trlep?" 315 XVIII | odklonite nekoliko zajtrka v moji hiši. Za mizo potlej 316 XVIII | in se z gospodi napotil v cerkvico, a spotoma mu je 317 XVIII | cerkvico, a spotoma mu je v misli na obred in mašo vendarle 318 XVIII | kako moško in gosposko vabi v goste!" ~Po maši je z gospodi 319 XVIII | gospodi res sedel med Trlepi. ~V veži je večala punčka, silila 320 XVIII | večala punčka, silila je v hišo, Ančka jo je nerada 321 XVIII | S Francetom sva že bila v Stični, Pobereta še ni bilo 322 XVIII | Stični, Pobereta še ni bilo v Mali Gaber. Najprej je treba 323 XIX | Hm, do okrožnega glavarja v Novem mestu naj stopi, pa 324 XIX | prej ko prej naj pride v Mali Gaber, mu reci, veliko 325 XIX | tistim pol bokalom si je v želodcu zamočil komaj dno, 326 XIX | Matevžek po bližnjicah napotil v Suho Krajino. ~"Poloni reci ..." 327 XIX | precej," je odločil in stopil v hlev, da bi videl, ali se 328 XIX | Matevžek poskočil in si segel v žep. "Ná tole podobico, 329 XIX | blagoslovljena je nalašč za živinčad, v žrelo je porini kravi, da 330 XIX | se mu bo samemu vračati v Mali Gaber. ~"Škoda," mu 331 XX | Stičani, ki so bili prišli v Mali Gaber, prav Neže ni 332 XX | ustavil. "A vi," se je obrnil v ljudi, "si vendar dajte 333 XX | jezik brusili ob nas." ~"V Stično bi skočil," je Francè 334 XX | tja do Šentvida kodrčale v čudni zmesi. Ljubezen se 335 XX | ga je Neža pozabila in se v Nograškega zamaknila. ~* * *~ 336 XX | najrajši vse za lase zvlekel v nebesa." ~"Hoj, unesel se 337 XX | nerodni pa so kakor tnalo v drvarnici." ~"A Trlep ti 338 XX | se je držal, ko so sedali v kočijo, preden so se odpeljali." ~" 339 XX | so jih Šentvidci devali v nič; "če menihov ne bi bilo, 340 XX | vemo ne, kam se obrnejo." ~"V Šentvid – kam pa?" ~"Prej 341 XX | pa?" ~"Prej so bili tu ko v Stični." ~"Bili, bili; pa 342 XX | začutil, da je zinil preveč. V zadregi se je ozrl po Stičanih, 343 XX | lahko lepe: če sonce posije, v senco zbeže," je pameten 344 XX | prineslo semkaj danes, ko imate v Malem Gabru tak praznik?" ~" 345 XX | sanja o njih." ~Francè je v zadregi drugam redal besede 346 XX | besede in se po strani oziral v Stičane. ~* * * ~A ti so 347 XX | Pa bi bili danes prišli v Mali Gaber." ~"Predaleč 348 XX | veš," se je spotoma ozrl v fanta. ~"Kaj sem storil 349 XX | se kujaš in jo spravljaš v jezike. Zakaj?" ~"Saj veste," 350 XX | da je tako."~Francè je v zadregi molčal. ~"Nemara 351 XX | in vso Stično raztolčem v sončni prah!" ~"Če si kaj 352 XX | neba še srebrno zvonil, v hosti so mu pritrkovali 353 XX | zdajle res ne bi mogel v Stično, pot mu je bila zaman. 354 XX | kje je bil in s kom. ~"V krčmi? Kaj ti je bilo iskati 355 XX | in molitvi potrt splazil v senico, zaspati pa vso noč 356 XX | so mu dramile vroče oči. V dolini ob Témenici so peli 357 XXI | precej po južini vračal v Mali Gaber. ~Polona ga je 358 XXI | Svet se je že zavijal v trden mrak, ko je s Pristavice 359 XXI | Malemu Gabru in zašaral v hraščino in smrečje nad 360 XXI | kaj vina imeli pri hiši!" ~V hosti je bila tema, noč 361 XXI | Po drevju je škrabljalo, v vejevju se je otožno oglašal 362 XXI | žejen je bil kakor duša v vicah. ~"Križani Bog, kje 363 XXI | strahotna hosta zahrope; v temo, da bi dlje segel ko 364 XXI | Nazarenski, saj sem nad pečinami v Kuščarjeku!" je zavpil, 365 XXI | so poslušali. "Nekdo je v sili." ~Brž so s poda pobrali 366 XXI | nerodni, skoraj ob stezi v dolino se zgubiš!" so nejevoljni 367 XXI | porte." ~"Da, kdor veruje v duhove in čarovnije, se 368 XXI | nisem." ~"Napil, napil! In v pijanosti zašel in na pomagaj 369 XXI | imenitnega slavja pognal v tako daljo." ~"Saj lakote 370 XXI | potrpi, mokrote je še nekaj v mehu, da ti duša spet leže 371 XXI | Tone nejevoljno dregnil v rebra, da je možiček skoraj 372 XXII | stopi do okrožnega glavarja v Novem mestu. ~"Velik gospod 373 XXII | ti in zvenči z goldinarji v žepču. Z goldinarčki ne 374 XXII | posmehnil in z očmi trenil v Trlepa. ~Trlep je molčal 375 XXII | Spočij se in kar odtod stopi v Novo mesto," je Trlep svetoval. " 376 XXII | nas vse," je Tone pogledal v tla. "Od rodu do rodu se 377 XXIII | Strugi sta ju že dolgo vabila v goste. Kuraltu, ki je bil 378 XXIII | pregledal stare listine v samostanu očetov frančiškovcev. ~ 379 XXIII | Molče sta sedela vsak v svojem kotu poštnega voza, 380 XXIII | cesti, glej, si se peljal v Ljubljano, ko si uskočil 381 XXIII | si prebral? Prav? Dobro? ~V prav posebnih mislih sta 382 XXIII | goro. ~"Da, a stekla je v Stični in sto in sto let 383 XXIII | drugačno, a kaj se bo zibalo v njej, še nihče ne ve prav." ~" 384 XXIII | zidovje stiškega samostana, v rdečem zvoniku je jeknil 385 XXIII | Samostanski bratje in tlačani so v široke kraje orali resasto 386 XXIII | menihi so zakoreninjeni v zemljo, z delom so si pridobili 387 XXIII | ljubil, dokler je živel v Stični. ~"Da," so mu misli 388 XXIII | lepo je nama pa le bilo v samostanu." ~"Ne rečem, 389 XXIII | nejevoljen nanje. Zatopiš se v delo, ujameš dobro, lepo 390 XXIII | jekne zvon in moraš planiti v kor, da ustrežeš tistim 391 XXIII | duhovščina!" ~"Do zdaj je v Stični bilo štiri in petdeset 392 XXIII | Tista dva sta res madež v lepi stiški preteklosti." ~" 393 XXIII | popustili urni drnec in prešli v mirno tekoč in droban korak. ~" 394 XXIII | pihnil na vse in se skril kam v samoto." ~"Pa vendar ne 395 XXIII | samoto." ~"Pa vendar ne spet v samostan?" ga je Linhart 396 XXIII | bilo dobro: zakopal bi se v knjige." "Začni. Začetek 397 XXIV | Slabetu, ki se je odpravljal v Novo mesto. ~"In ne govori 398 XXIV | možu je prav hitro priti v Novo mesto," je Trlep dopovedoval 399 XXIV | poznaš več?" ~"O, pa res! V Stični ste menišili, kajne? – 400 XXIV | Kuraltu. ~"Po kaj hočeš v Novo Mesto?" je sitni Kuralt 401 XXIV | sitni Kuralt godrnjavsnil v Slabeta. ~"H glavarju bi 402 XXIV | dopovedoval, kaj Slabeta žene v Novo mesto. ~"Če je tako, 403 XXIV | trpela in močno slovela v vseh časih ... ~Dvignil 404 XXIV | domačije. - ~Vrnil se je v hišo. Obraz se mu je svetil 405 XXIV | glasno smejala. ~A ko je v hišo stopil on, je zavpila 406 XXIV | pripognil in si jo dvignil v naročje. "Kajne, upehala 407 XXIV | Ančko. ~"Slabè je morda že v Trebnjem," se je Tone spomnil; " 408 XXIV | spomnil; "še malo, pa bo v Novem mesu." ~"Danes ne 409 XXIV | dolgo, zdaj že lahko stopiš v Stično in uravnaš, da boš 410 XXIV | Trlep ga je gledal, a v očeh mu ni bilo jeze, prej 411 XXV | njim. Trlep, hm, meni prav. V dežél res sili neki čisto 412 XXV | Cesta se je napenjala v klanec pod Medvedjekom. 413 XXV | Bratenco je s strmega hriba v sončno nebo bola stara cerkev 414 XXV | drugega dela kakor loviti in v krdelo zganjati smrdljive 415 XXV | stegnil na položno cesto v Dolge dole, voznik je pognal, 416 XXV | zdaj ga še nihče ni tako v čisto, da bi dejal: Nobene 417 XXV | Nobene skrivnosti ni zame več v njem."~"Samo domišljate 418 XXV | namenili?" ~"Jurij Naborè. V Novem mestu sem se na gimnaziji 419 XXV | življenja. Zdaj jo maham v Stično; pomenišil bi se 420 XXV | božjem svetu, da rinete v samostan? Pojdite, svet 421 XXV | si poiščite!"~"Aha, kar v Ljubljano pojdite," je Linhart 422 XXVI | Kar stori, mu prerečejo, v vsem ga sumničijo, nič jim 423 XXVI | vedel, koliko mu je dajati v grad!" je mož godrnjal. " 424 XXVI | zadosti, ker ve, da Jurko v posvete hodi k vašemu očetu." ~ 425 XXVI | treh se je utrjevalo le še v veri, da Jurko dobro opravi 426 XXVI | je Francè trdo vprašal. V srce ga je pičil sum, ali 427 XXVI | Prav, pojdita z menoj, da v gradu razodeneta, čemu sta 428 XXVI | poskočila in se zaprašila v možake. Pa ti so bili navajeni 429 XXVI | zalezujete kakor razbojnike? In v moji, naši hiši?" ~"Pojdimo, 430 XXVI | biričev. ~"Čemu si tako silil v naju, če veš, kdo sva?" 431 XXVI | pa ne. ~Ko so ju prignali v grad, ju Sotečan ni pogledal; 432 XXVI | naj ju nekaj dni zapro v vozo in izpostijo, da bi 433 XXVII | kaj je." ~Voz je pridrdral v veliko krdelo meščanov, 434 XXVII | fante loviti za vojake, v Bučni vasi polastil tudi 435 XXVII | se je z ujetnikom vračal v mesto, so dijaki zvedeli, 436 XXVII | odmahnil z roko in pomignil v gručo dijakov. Dva, trije 437 XXVII | dijake. Da Jeniča že ženo v mesto in da je zvezan in 438 XXVII | naj ga primemo, da pojde v vojščake," so se dedci izgovarjali. " 439 XXVII | ne slušaj in ne spravljaj v nesrečo domačega človeka!" ~" 440 XXVII | obrnili in razgubili vsak v svojo stran. ~Dijaki so 441 XXVII | rokah in ga urno odveli v frančiškovski samostan, 442 XXVII | oblastnega, kako urno ti mošnjá v kapitelj?" so nekateri kazali 443 XXVII | da bi udaril, udaril. ~V mestu sta gospoda potlej 444 XXVII | pa svojo. ~Mahnil jo je v znano krčmo, da bi prenočil. ~" 445 XXVIII | kdo spominjal tistih vešč v Kuščarjeku. Nemilo ga je 446 XXVIII | Matevžek smehljal. "Po cerkvah v Témeniški dolini se zvon 447 XXVIII | oglasi vsako noč samo enkrat, v vaših krajih pa vsaj dvakrat." ~" 448 XXVIII | mejami in po stegneh se je že v mraku prav na skrivaj pritihotapil 449 XXVIII | In to se primeri gostoma v naši hiši!" ~Matevžek je 450 XXVIII | Tako pa je zdaj še prostora v ječi, kajne, da mene porinejo 451 XXVIII | brtavs kruha je pomašil v žep, bušil vase korec vina, 452 XXVIII | kakor je kesneje pravil, v naglici še povedal, kar 453 XXVIII | če bi me Sotečan dobil v parklje, bi mi preteto tenka 454 XXVIII | da bi prej ko prej prišel v stiško gospoščino. "Da, 455 XXIX | XXIX.~Tisto noč je Slabè v Novem mestu skoraj vso prebedel. 456 XXIX | uhajale domov, na Pljusko in v Mali Gaber, povsod. Premetaval 457 XXIX | prgišče goldinarjev mu zadegam v golt, sicer me nemara še 458 XXIX | Kmalu dopoldne je res šel. V veži glavarjeve hiše mu 459 XXIX | Povedati moram pisarniku, ki je v prednji izbi, sicer te ne 460 XXIX | pravicah in krivicah graščaka v Soteski." ~Služabnik je 461 XXIX | rekel, stekel po hodniku v neko sobo in mu velel, ko 462 XXIX | človeček in se še ozrl ni v Slabeta. ~Ta je sredi izbe 463 XXIX | vam ni povedal mož, ki že v veži vsakogar oblaja?" ~" 464 XXIX | glavarja pridem, secer stopim v Ljubljano, odkoder že dopovedo 465 XXIX | po prstih je brž stopil v glavarjevo pisarno. ~Ivan 466 XXIX | pritoži do same deželne vlade v Ljubljani, če on, glavar, 467 XXIX | Ali ni mogoče, da je mož v prednji izbi kakor preoblečen 468 XXIX | precej noter!" je ukazal in v strahu in skrbeh spet sel 469 XXIX | hodi takole vohunit," je v mislih že trdno verjel, 470 XXIX | godila krivica meni in drugim v naši gospoščini in da se 471 XXIX | Samo, da pisanja ni v roke prejel cesar sam, pisarniški 472 XXIX | goldinarji, ki jih je imel v mačku za pasom; "vem le, 473 XXIX | tisto pisanje." ~Segel je v mačka in na mizo položil 474 XXIX | dejal in goldinarčke posnel v miznico. "Ti sam skrbi, 475 XXIX | Tudi to, prosim, postavite v pisanje." ~Moško se je zahvalil 476 XXIX | zahvalil in šel. Uradnika v prednji sobi še pogledal 477 XXIX | pogledal ni, pisarniški metli v veži pa je pod noge vrgel 478 XXIX | šinile domov in na Pljusko, a v ušesih je še imel glavarjev 479 XXIX | imel glavarjev svet. ~"Kar v Mali Gaber pojdem," je sklenil; " 480 XXX | ves splav se je zapodil v Stično. Gnalo ga je, da 481 XXX | Misli so mu uhajale tudi v Stično. Zadnje čase je bi 482 XXX | zdrahi s patrom opatom. "V Stično stopim," je razodel 483 XXX | bi vendar še dalje ječala v ječi, ker gospoda vse rada 484 XXX | stiskal pesti. "In vso Sotesko v sončni prah zdrobimo!" je 485 XXX | gospoščine in jih pehati v ječo!" ~"Nikarta!" ju je 486 XXX | precej zdajle se zakadim v Stično." ~"Le," je Janez 487 XXX | Trlep je molče gledal v tla, čez čas je rekel: ~" 488 XXX | in fantje zbero ob potu v Sotesko in počakajo nas." ~ 489 XXX | bo kazni že dosti, ko bo v strahu videl, kaj bi mu 490 XXXI | Trlep je res precej klamal v Stično. Korak mu je bil 491 XXXI | Le zakaj neki?" ~"Če ju v treh dneh ne izpusti, pojdemo 492 XXXI | Danes tri dni še pred dnem v Malem Gabru. Prav precej 493 XXXI | ječita in trpita vse hudo v grajski ječi, srce mu je 494 XXXI | umiril in oddahnil šele v rebri nad Pristavljo vasjo. ~" 495 XXXI | nerodno zablodil in se v jezike dal, obenem pa misli, 496 XXXI | je za tvoje slabične noge v Mali Gaber tako daleč, da 497 XXXI | tebe ne, kakor si mislil – v samostan mi je nekaj stopiti." ~" 498 XXXI | zato pa sem se namenil v Stično, da bi ga pater opat 499 XXXI | molčal, oči so mu gledale v prazno, misli so vrtale, 500 XXXI | tudi do mene, ko opraviš v samostanu. Močno bi jo pomiril,