Chapter

 1 IV     | Divjačine se je preveč zaredilo, gospoda pa bi je rada še več, čeprav
 2 IV     |  divjačino zatirati na svojem. ~"Gospoda se upira in jezlja zoper
 3 V      |         takale urna vožnja. ~Oba gospoda sta molčala. ~Opata so trle
 4 VI     |       ves splav hitela tlačanka, gospoda sta se smehljala otročičem,
 5 VI     |        igri. ~Ženska je spoznala gospoda in se ustrašila. ~"Kaj so
 6 VI     |      Nace povedal svojo. ~"Ko bi gospoda šla v hišo?" je Trlep vabil
 7 VII    |      Jezusom na kolenih.  Ko sta gospoda sedla, je Trlep odgrnil
 8 VII    |          ponudil: ~"Odrežita si, gospoda, poskusita, današnje peke
 9 VII    |        Nežo in se ji smehljale. ~Gospoda sta se odpravljala. ~"Tudi
10 XV     |         ste venkaj izmamili tudi gospoda Kuralta, vam še ni odpustil." ~"
11 XIX    |     odločil, "pokliči Vrbičevega gospoda, pokliči, morda jo ugane
12 XXIV   |       ustavil. ~"Kaj je?" sta se gospoda začudila. ~"Temule možu
13 XXIV   |    drdrajočim vozom. ~"Priljudna gospoda," je Tone mislil na glas. "
14 XXV    |           Dosihmal prava ga jara gospoda še pogledala naravnost ni
15 XXVII  |         po dijaku!" ~"Le, le! In gospoda gimnazijskega prefekta poženite
16 XXVII  |     udaril, udaril. ~V mestu sta gospoda potlej šla svojo pot, Slabè
17 XXIX   |          je spominjal Vrbičevega gospoda, "kar prgišče goldinarjev
18 XXIX   |             Aha! Tak res? Kar do gospoda glavarja bi rinil? In s
19 XXX    |         dalje ječala v ječi, ker gospoda vse rada vleče na dolgo
20 XXXI   |       toliko vendarle kar dobre. Gospoda jih taji in se jih brani,
21 XXXV   |         do Polone, če Vrbičevega gospoda odnikoder ne bo."  "Kaj
22 XXXVIII|       pravil, kako je Vrbičevega gospoda podiralo že snoči. "Pridem
23 XL     |          potresu, še Verbičevega gospoda in pevčka Matevžka je le