Chapter

 1 VI     |          Da, Trlep," je opat pokimal, "prav do tebe sva prišla."  "
 2 IX     |        je učeni mož naposled pokimal, "vse to dam v pisanje in
 3 XI     |     se je ozrl skozi okno in pokimal: "res je, valpet prihaja." ~"
 4 XI     |      iz gosposke?" ~Trlep je pokimal. ~"Grad bi me morda spustil,
 5 XIV    |        Pojdi domov," je opat pokimal, pomiri Nežo, precej pošljem
 6 XX     |    pravite?" ~Trlep je molče pokimal. Všeč mu je bilo, da se
 7 XX     |    si je mislil in še enkrat pokimal. ~Francetu so se misli tja
 8 XX     |    Precej, precej," mu je ta pokimal in sél med Šentvidce, da
 9 XX     |     saj se precej vrnem," je pokimal Šentvidcem, vstal in sedel
10 XXIV   |     pred graščaka."~Slabè je pokimal Trlepu in skočil na voz. ~"
11 XXV    |      Medvedjekom. Linhart je pokimal na levo, tja so se obrnile
12 XXVI   |      usliši!" ~"Aha," je mož pokimal in se z bližnjico spustil
13 XXXI   |     in brž pridi!" ~Trlep je pokimal in se nameril k samostanski
14 XXXI   |    ki je pravična." ~Opat je pokimal. ~"Pa le dobro me pomnite,
15 XXXII  |   vendar," je Slabè pomirjen pokimal in se napotil v Mali Gaber. ~
16 XXXIII |     sestra, kajne?" je tujec pokimal in sel. "Kdo sta ta dva?"
17 XXXIII |      le povej," ji je Francè pokimal, ko ga je vprašujé pogledala. "
18 XXXIII |        Da," ji je tudi Trlep pokimal, "graščak je res rekel,
19 XXXIV  |     pater velel in si potlej pokimal. "Ne, drugje ni poškodovan,
20 XXXV   |         No, že prav," je oče pokimal, "pojdi in se spet zaleti,
21 XXXVIII| spravi pokoncu," mu je Trlep pokimal in jo po bližnjicah ubral
22 XXXIX  |         Potrti opat je molče pokimal in dal v veliko obednico