Chapter

 1 I     |      Ali si že vprašal patra opata?" ~"Ko z očetom prideva
 2 I     |    kaj skrivala ... O, patra opata bo treba grdo priviti, če
 3 III   |     ihta kako ne poleže?" je opata spekla huda skrb, da je
 4 IV    |      kdor mora sleči kuto." ~Opata je bolelo, ko je poslušal
 5 V     |    Oba gospoda sta molčala. ~Opata so trle skrbi za samostan
 6 VI    | Šmarec, nekaj si zgubil!" je opata pogrelo. "Kaj pa je tisto? "
 7 VI    |      zajčka." ~"Mrtvega?" je opata zanimalo. ~"Kako: mrtvega?
 8 VII   |     na klop ob steni in pred opata položil neveliko, v črno
 9 VII   |     je Trlep otožno pogledal opata. "Naša starobitna, iz roda
10 X     |    otodile res napačno sodil opata in menihe?" se je v Trlepu
11 XV    |    tako grdo očrnil stiškega opata. In stavil bi ne vem kaj,
12 XVII  |    ne bi le stopili do patra opata? Skrbi me, zakaj ni iz Stične
13 XVIII |    spodoben sprejem stiškega opata. ~"Ali vidite Trlepa, kako
14 XVIII |     pred več sto leti." ~"In opata samega in kdor še bo z njim,
15 XX    |  pravijo, ono leto lotili še opata samega in ga obrekli tako
16 XXVIII|   takle graščak, ki še patra opata ne posluša in se cesarja
17 XXXVII|      zamudite, lepo do patra opata stopite, dober mož je, še
18 XXXVII|      srcu." ~"Saj res: patra opata so odmakale Nežine solze,
19 XXXIX |   tuji gospodje že prišli do opata. ~"Ivan Nepomuk Buzet, cesarski
20 XXXIX |      se zganili in pogledali opata, ki je edini bil miren ves
21 XLI   | zadnjo sermo – govor svojega opata. ~"Svetna sila nas je zapodila