Chapter

 1 I      |                              I.~Po∫lu∫hajte, ludé, te be∫
 2 I      |      podbojih, pa bo mir." ~"I, saj vem, kdo je mora. Vsa
 3 II     |   novico obhitela vso vas. ~"I, nič, glej jo. Pa vendar
 4 II     | poberite se, mora Krtuca!" ~"I, Neža, kaj se ti meša?" ~"
 5 IV     |      je ∫li∫hala rezh, ~Da v∫i klo∫htri meni∫hki, sraven
 6 VI     |  preživljaš toliko otrok?" ~"I, ljubim jih, pater. Kdor
 7 VI     |   konje le za gosposkost." ~"I, kdor more, more," je Tone
 8 VIII   |      ta in za drugi svet." ~"I, odkod pa potlej kruh čolnarjem?"
 9 X      |   res – že Bog hoče tako." ~"I, kam pa pojdete?" ~"Kamorkoli.
10 XIV    |  miru?" je revsknil vanjo. ~"I, meni nič, Neži bi bil pa
11 XVII   |     zdrava in kaj počenja. ~"I, kaj si nista več v besedi?"
12 XX     |      pij!" so mu napivali. ~"I, kaj pa te je prineslo semkaj
13 XXVI   |      fanta poredno šalita. ~"I, kaj pa Slabè?" so ju prijemali
14 XXVIII |   prineslo iz take dalje?" ~"I, po fantiča sem prišel,"
15 XXX    |     tla, čez čas je rekel: ~"I, pa se udarimo! Naj bo gosposki
16 XXXI   |    naprej, nič se ne boj!" ~"I, Trlep, glej ga no, kaj
17 XXXIII |   menoj." ~"Zakaj vendar?" ~"I, zaupajo vam ne. Ali jaz
18 XXXIV  |      še ne pojdeš domov? " ~"I, saj pojdem, samo povejte
19 XXXVII |     obeša zakonski jarem?" ~"I, gospodarna je, previdna
20 XXXVIII|     menihi ne bi zgledovali. I kajpak! Kakor da ne bi v
21 XXXVIII|    in poiskali vsak svoje. ~"I, Vrbičevi, kaj niste nekoliko