Chapter

 1 I    |    Vsa Stična se je boji, tak jezik ima in tako silna je ponoči,
 2 IV   |      ji bo že cesar stopil na jezik." ~"Saj res, žužemperška
 3 V    |    preveč zanenmarjali domači jezik." ~"Saj ga nismo zanemarjali
 4 V    |  zatrdil še bolj, poudaril: ~"Jezik je moč. Z njim častimo Boga,
 5 V    |       človeku mora materinski jezik biti prvi in najlepši." ~"
 6 V    |  jezika." ~"Slovenec, ki tuji jezik ljubi bolj od svoejga, je
 7 VII  |       ki si ga bral, so v naš jezik postavili luterani, zato
 8 XIV  |      že Trlep izpuli strupeni jezik, če ti ga Francè ne bo!" ~"
 9 XV   |    tudi prevajali v slovenski jezik, več kakor vsi drugi samostani
10 XV   |   nikjer, da bi likal ljudski jezik in knjige pisal v domačem
11 XVII |     bo zdajle pekliti, gladek jezik mi je potreben, v ustih
12 XVII |        da bi si primočil suhi jezik. ~"O ljubi rogati škrat,"
13 XVII |   glavo moram imeti in gladek jezik," si je mislil in počasi
14 XVIII|   pokoncu hodi?" se je stiški jezik strupeno spotikal. ~"Ko
15 XVIII|      zavidljivo usekal stiški jezik. ~"Ker je svet mož," je
16 XIX  |   znancih in si primakal suhi jezik, a malo pred mrakom je že
17 XX   | opravljivci vse gospoščine bi jezik brusili ob nas." ~"V Stično
18 XX   |   sami so imeli zadosti oster jezik in so se meniškim bajtarjem
19 XX   |     vendar je vsakemu Stičanu jezik še zmerom tako dolg, da
20 XL   |   žališ, te nihče ne prime za jezik; cesarja – presvet je; če