Chapter

501 XXXI   |            Pridem," mu je Trlep segel v roko. "Ko bi bil za menoj
502 XXXI   |             tudi, po kaj je Slabè šel v Novo Mesto. ~"Kaj vendar
503 XXXI   |              se gosposka ali ne, vsaj v Soteski se bodo prav do
504 XXXI   |                  Še danes pošljem slà v Sotesko." ~"In mu dajte
505 XXXI   |             da njega in grad zdrobimo v sončni prah, če mi fantov
506 XXXI   |         Življenje mi jih je ukresalo, v trpljenju so bile z menoj,
507 XXXI   |          dobre in prave." ~"Motiš se, v upor te vodijo, v nesrečo
508 XXXI   |           Motiš se, v upor te vodijo, v nesrečo in pogubo. Življenje,
509 XXXI   |              mene in Franceta klicali v Stično, če še pomnite, in
510 XXXI   |           Tonetu izteklo tako lepo!" ~V vesele in otožne misli mu
511 XXXI   |               Hm, predolgo se mi mudi v Novem mestu," je postal
512 XXXI   |              je postal in se zagledal v tla. "Kaj da ga še ni? Pa
513 XXXII  |           XXXII.~Slabè se je še mudil v Novem mestu. Misel, da bi
514 XXXII  |            novico kar precej zadrevil v Mali Gaber in domov, je
515 XXXII  |            hodil spraševat služabnika v glavarjevi veži, ali je
516 XXXII  |              biriči odjahal naravnost v Sotesko." ~"No, vendar,"
517 XXXII  |        pomirjen pokimal in se napotil v Mali Gaber. ~Vesele volje
518 XXXII  |         pobiral iz mesta. Pod klancem v Kačji ridi je došel vrsto
519 XXXII  |            ustavili ob veliki krčmi. ~V krčmi se je razvezal hrup
520 XXXII  |            Slabè je molčal, posedanje v krčmi mu ni bilo po volji.
521 XXXII  |            uhajale domov, na Pljusko, v Mali Gaber. ~"Kar naprej
522 XXXII  |             jih je zamudilo, da so že v trdnem mraku prišli na vrh. ~
523 XXXII  |          čezdalje bolj, priroda si je v prijetnem hladu postiljala
524 XXXII  |      pritisnili, razbojnik so planili v goščo, najbrž so verjeli,
525 XXXII  |    razbojnikov, en voznik in Slabè. ~"V péčico me je dregnil," se
526 XXXII  |               se je voznik ječé držal v dve gubé, "na voz me dajte." ~
527 XXXII  |           Slabè jo je skupil huje, pa v temi ga niso mogli pregledati,
528 XXXII  |             je še bilo do Trebnjega. ~V Trebnjem so se ustavili
529 XXXII  |            Dajte vode, da ga zbudimo, v omotici ga ne kaže puščati." ~
530 XXXII  |               so ga na voz in pognali v prijetno jutro.~Spotoma
531 XXXII  |             kako neumno se je spuščal v nepotrebno nevarnost. Mar
532 XXXII  |          Vozniki so prenesli omočenca v hišo in se odpeljali. ~"
533 XXXII  |               hodil sam. ~"Ali ste ga v Trebnjem dali vsaj prevideti?"
534 XXXII  |             se na ves splav zadrevila v Mali Gaber in kakor brez
535 XXXII  |         debelo prteno krpo, namočečno v hladni vodi. ~"Jurko," je
536 XXXIII |             bo." ~Vrata so se odprla, v hišo je stopil mestni človek
537 XXXIII |            vem, kaj ti je brata gnalo v Novo mesto." ~In je moško
538 XXXIII |               podkuril," se je Francè v pest smejal. ~"Bojim se
539 XXXIII |              in priletnih, in vsak je v rokah imel grjačo ali sekiro,
540 XXXIII |           pohvalil oba. "Tako ga laže v precep vzamem jaz sam." ~"
541 XXXIII |            ljubezen razganja, pa bomo v hiši imeli dvojne svate." ~"
542 XXXIII |            zapeljeval jih je in vodil v očiten upor zoper gosposko. ~
543 XXXIII |                Stojte!" jo je ustavil v hosti blizu Soteske. "Zlepa
544 XXXIII |        Soteske. "Zlepa hočem govoriti v gradu. Z menoj pojdeta samo
545 XXXIII |               tu in mirujte. "A če se v eni uri ne vrnemo, prigrmite
546 XXXIII |              vrnemo, prigrmite in nas v gradu poiščite!" ~"Ali ne
547 XXXIII |             je molče vdal. ~Trlepi so v gradu najprej trčili ob
548 XXXIII |             še iščeta tu?" je zarežal v oba fanta. "In kdo si ti?"
549 XXXIII |              bo tudi zanje!" ~"Komaj. V ves grad jih ne spravite,
550 XXXIII |              nihče našega rodu ni bil v ječi. Ta madež ste po nji
551 XXXIII |              Trlep pogledal naravnost v oči. "Tudi jaz bi vam verjel,
552 XXXIII |             se je spomnil črne vojske v hosti. "Privrela bi na grad
553 XXXIII |              že zvedela, da so Trlepi v gradu; zdaj jih je čakala
554 XXXIII |              prestregla, ko so hiteli v hosto. ~"Mudi se nam, Polona,"
555 XXXIV  |         Tonček že prihaja. ~Kar so se v veži zaslišali koraki, Pljuskarica
556 XXXIV  |     Pljuskarica se je veselo zganila, v hišo je z Ančko stopil Matevžek. ~"
557 XXXIV  |               je šepetal: "Ogle vržem v vodo; če potonejo, je Slabè
558 XXXIV  |          bolnikovih oči in ogle vrgel v korec vode. ~Pljuskarica
559 XXXIV  |          pomaga bolniku.  Matevžek je v nemoči privzdignil ramo
560 XXXIV  |       privzdignil ramo in se zagledal v bolnika. Kdo neki je imel
561 XXXIV  |          postala in tiho odprla vrata v hišo. ~"Gospod, pomagajte,
562 XXXIV  |           ogle, ki so žareči potonili v nji." ~"Greh je, če veruješ
563 XXXIV  |                   Greh je, če veruješ v take neumne vraže," je menih
564 XXXIV  |                je menih prste pomočil v korec in Slabetu poškropil
565 XXXIV  |               kanil dve, tri kapljice v usta. ~Slabè se je zganil,
566 XXXIV  |               mu je spet vode škropil v obraz; zdaj je vzdihnil: "
567 XXXIV  |               ti pa imaš trdo betico, v nekaj dnevih se boš z njo
568 XXXIV  |         dnevih se boš z njo zaletaval v soteški grad." ~"Ne bo treba,
569 XXXIV  |            venkaj. ~"Ali je hudo?" je v veži predenj omahnila Pljuskarica
570 XXXIV  |             ga, rešite!" jo je zmoglo v jok. ~"Ali mi ne pojdeš
571 XXXIV  |               pa zdaj na glavo polaga v hladni vodi namočene platnene
572 XXXIV  |               tnalu pred drvarnico in v predpasnik ihtela. ~"Saj
573 XXXIV  |                da ga ima pater Tonček v rokah?" ~Menih je prišel
574 XXXIV  |       drvarnici. ~"No, ti," je trenil v Pljuskarico, "kaj mi še
575 XXXIV  |               tebe bo grdo lovilo, ko v kratkem prigrmi pote Slabè.
576 XXXIV  |       Matevžek jasknil in jo uprasnil v tisto smer. "Trlepi se nemara
577 XXXV   |              po dolgem curku spustila v dolino; Šentvidci in drugi
578 XXXV   |           zaprašeni obutvi. ~Trlep je v kratkem pomisleku požrl
579 XXXV   |               dobri pater oddahnil. ~"V oči mi je obljubil." ~"Tàk
580 XXXV   |              si ga vedi, ali ne vzame v precep prav njega, češ,
581 XXXV   |        Primskovim. "Najprej bi stopil v Stično, potlej pa bi se
582 XXXV   |        Slabetom pojdeš, ko okreva." ~"V Stično bi z vami šel pa
583 XXXV   |             se spet zaleti, če ti kar v procesiji ne pridejo naproti." ~"
584 XXXV   |                Nič? Do kolena si stal v vodi, pa si si v roke pljuval;
585 XXXV   |              si stal v vodi, pa si si v roke pljuval; zdaj ti nemara
586 XXXV   |       zmanjkuje vode, paše ni, zemlja v razpokah reži ... ~"Pojdem,
587 XXXVI  |             hali, ~De ∫o nam sbri∫ali~V∫e, kar ∫o nam pervolili, ~
588 XXXVI  |               tu nizh ne vela, ~Ze∫ar v∫im ∫lavu da. ~Bridke bridke
589 XXXVI  |       samostani cistercijanskega reda v gornjih avstrijskih deželah,
590 XXXVI  |           kakor čebelice." ~Človek je v svoji žalosti in bridkosti
591 XXXVI  |           bili edina vdana tovarišija v tistih bridkih urah. Toliko
592 XXXVI  |               da korak in oči obrnemo v svet. Bolje je imeti kruh
593 XXXVI  |             se zgódi volja božja!" je v svoji kapelici pokleknil
594 XXXVI  |           Trlep prestopil in pogledal v tla. ~"Očitne ni več treba,
595 XXXVI  |         postave." ~Trlep je zardel in v srcu grdo preklel cesarja
596 XXXVII |               hvala Bogu, ne bo sile. V dežél je že šla jesen; lepa,
597 XXXVII |               bi še grabili in drugim v golt tlačili?" ~Le Trlep
598 XXXVII |             jih je s Francetom zvedel v samostanu, so ga močno skelele.
599 XXXVII |          Vendar nihče ni precej tekel v Stično, da bi si še kaj
600 XXXVII |           črno se jih je zgrinjalo le v Mali Gaber, da bi se posvetovali
601 XXXVII |         pomagati, naj nam zemljo dadó v pravo last." ~"Prej bi bili
602 XXXVII |              za njivami, ki si jih je v mislih kdaj že lastil; "
603 XXXVII |              je tista vaša zemlja? O, v drugih rokah, ker je držati
604 XXXVII |          Možje so molčali in bolščali v tla. ~"In nikar ne jadikujte
605 XXXVII |                 In nikar ne jadikujte v nemoči, ki vas še hromi,"
606 XXXVII |             jo vaši otroci dobodo vso v samostojno last." ~"O, jaz
607 XXXVII |             da bi nam jo precej vrnil v pravo last?" ~"Oh, ne beračite
608 XXXVII |             beračite zmerom! Ko boste v ljubezni do nje zadosti
609 XXXVII |       pretaknejo le zaradi ženske." ~"V nobeni moški pesti ni toliko
610 XXXVII |              toliko moči, kakor je je v drobnem ženskem srcu." ~"
611 XXXVII |            bodo precej pokazali sedež v najlepšem kraju nebes." ~"
612 XXXVII |          Trlep držal že drugo misel. "V gradu, bi dejal, je uredil
613 XXXVIII|              in se precej skrili vsak v svoje gnezdo," je pevček
614 XXXVIII|              I kajpak! Kakor da ne bi v Stični imeli zdaj drugih
615 XXXVIII|          plašila bližajoča se premena v stiški gospoščini; na dan
616 XXXVIII|            prav," je Trlep brž skočil v hlače in pogleda skozi okno. ~
617 XXXVIII|          zatulil, svet se je zamajal, v zvoniku se je oglasila plat
618 XXXVIII|               otroški krik je jasknil v svetlo noč. ~"Na, pazi na
619 XXXVIII|             na punčko!" je otroka brž v naročje dal dekli in že
620 XXXVIII|              pol gole, z otroki stale v gručah in vile roke. "Ves
621 XXXVIII|              priklamal in se zavlekel v Trlepovo senico, pa ga je
622 XXXVIII|                bi dejala, preveč leti v vas; patra Tončka poiščite,
623 XXXVIII|               kakor sam vase skomljal v razmršeno brado. "Truden
624 XXXVIII|               bilo prav, da ste spali v senici." ~Vrbičev gospod
625 XXXVIII|           gospod je molče šel z njim; v sivo brado so mu na skrivaj
626 XXXVIII|           torej učakal?" ga je nosilo v nekdanje, srečnejše dni. "
627 XXXVIII|             vprašal, ko ga je spravil v posteljo. ~"Žejen sem." ~"
628 XXXVIII|              tudi Trlep. Kako neki je v Stični? Ali je Francetova
629 XXXVIII|               ob uri potresa gomazeli v cerkev. ~Še tisto dopoldne
630 XXXVIII|             dopoldne ga je skrb nesla v Stično. Vso pot mu je bílo
631 XXXVIII|             ustrašili smo se in strop v vozniškem hlevu je počil
632 XXXVIII|             je potlej vstal; da pojde v Mali Gaber, je dejal. Vesela
633 XXXVIII|               čas je nevaren, veš, še v postelji te najde več bolezni." ~"
634 XXXVIII|               brez skrbi kakor vrabec v prosu, vse ga ima rado,
635 XXXVIII|              Kmalu dopoldne je prišel v Stično in precej zvedel,
636 XXXVIII|           stoji in na dobrih delih in v Marijinem varstvu živi ..." ~
637 XXXIX  |             ob desetih z velike ceste v Stično drdrala potna kočija,
638 XXXIX  |           peketalo krdelce jezdecev. ~V kočiji je po kotih molče
639 XXXIX  |               je le strežaj, ki se je v posebni obleki šopiril ob
640 XXXIX  |              ki se tako mogočno pelja v Stično?" so se Stičani čudili. "
641 XXXIX  |               bo, biriči, glej, so mu v repu." ~"Ali pa je tako
642 XXXIX  |              je, manj prida ga je." ~"V potni kočiji? Pa gospod?
643 XXXIX  |           hiše gledali proti cesti. ~"V samostan, glejte, so se
644 XXXIX  |               kaj pozvedovat o vojski v Soteski?" je Francè pljunil
645 XXXIX  |             skrb je Trlepu vendar šla v glavo. Nameril se je v samostan,
646 XXXIX  |            šla v glavo. Nameril se je v samostan, da bi pozvedel,
647 XXXIX  |               pa radi?" ~"Najprej vam v vednost dati cesarjev ukaz,
648 XXXIX  |        njegovo premoženje pa izročiti v državne roke." ~"Torej res?"
649 XXXIX  |              ne preštejemo, kar imate v blagu in denarju. Za zdaj
650 XXXIX  |               je molče pokimal in dal v veliko obednico sklicat
651 XXXIX  |        lekarne in z njiv in vrtov, je v samostan prišel tudi Trlep. ~
652 XXXIX  |              spovem." ~"Prav, pojdiva v cerkev." ~"Ni taka spoved,
653 XXXIX  |            odpustite mi, ne ločiva se v žal misli." ~"O Trlep, dobri
654 XXXIX  |               mu je opat ganjen segel v roko, "kakor ti je odpustil
655 XXXIX  |        gospoščino, tako ostanemo vsaj v duhu še nadalje vkup vsi." ~
656 XXXIX  |     preudariti se je znal in obrniti. V Trlepu je čista čud vsega
657 XXXIX  |              in dobra." ~Menihi so se v obednici že zbrali. Med
658 XXXIX  |       skrotovičeno pisanje, da država v svojo last prevzame samostan
659 XXXIX  |             preženo, ker ne poučujejo v šoli, ne strežejo bolnikom
660 XXXIX  |             odlikujejo "in studiis" – v znanostih. ~"Ne bodi grdo
661 XXXIX  |              glas, patri in fratri so v dlani skrili obraz. ~"In
662 XL     |                                   XL.~V∫e ∫ma moral ven dat, ~Per∫
663 XL     |              inu povedat, ~De ∫ma jim v∫e ∫kazal, ~Kljuzhe od ∫ebe
664 XL     |       samostan in njegovo premoženje. V oči sta ga posebno boli
665 XL     |           strelami svojih oči treskal v komisarja. ~"Zapriseči vam
666 XL     |              namenil zase. Molčal je, v stiski ni vedel, kaj bi
667 XL     |              Tudi menihi so molčali. ~V tihoto molka se je od zunaj
668 XL     |               zoper nekoga rohnijo in v rokah imajo ali vile, kopačo,
669 XL     |               Buzet naposled revsknil v patra. ~"Gospod cesarski
670 XL     |         stopil čez prag in se nameril v krdelo ljudi. ~"Kaj je?"
671 XL     |               upirati, njegovih ljudi v službi ne zavirati. Trlep,
672 XL     |           bodo vaši otroci imeli tudi v pravo in večno last. Ampak
673 XL     |           dejal in se z menihi obrnil v samostan. ~Črna vojska je
674 XL     |             hujšo voljo in močjo. Ves v skrbeh je urnega slà poslal
675 XL     |      samostanska dragotina bi zginila v njegovo globoko malho. ~
676 XL     |             mu do živega ... Ľel je. ~V samostanu so samovoljno
677 XLI    |            Sdaj va∫ lepu objamem, ~Od v∫ih ∫lavu vsamem. ~In že
678 XLI    |               menihom še bilo prebiti v Stični. ~Zadnjo nedeljo
679 XLI    |               vse še prostora ni bilo v veliki stiški cerkvi. ~Samostanska
680 XLI    |             glavi je imel belo mitro, v roki krivo opatjo palico,
681 XLI    |      spregovoril za slovo. ~"Kar umre v pokorščini in ljubezni do
682 XLI    |       petdesetimi leti je bila menihe v ta kraj privedla Marija;
683 XLI    |        verujemo, da jih ne bo pustila v sramoti in pregnanstvu:
684 XLI    |              ko se beli menihi vrnejo v našo lepo Stično, da bi
685 XLI    |            boli, ker se jima pot cepi v razpotje." ~"Trlep in samostan
686 XLI    |            Trlepu se je pogled obrnil v samostan. Hudo mu je bilo.
687 XLI    |               bi nam bili morali dati v last, saj so vedeli že dolgo,
688 XLI    |         odmikal, lovil in prepletal. ~V kapiteljski sobani so prav
689 XLI    |           odvezujem obljub: da bivate v samostanu, da ostanete ubožni