Chapter

 1 IV     |      vsi več od njega kakor mi sami." ~"Bolnice v samostanu
 2 VI     | njegovi štirje odrasli sinovi, sami veliki, močni dedci. ~"O,
 3 VII    |      nasmehnil, "vprašajte jih sami." ~"Kaj pa je?" je Janez
 4 X      |      jaz mu ne morem! – na eni sami nogi še stoji in od bridke
 5 XV     |           Krivi so Novomeščani sami. Mestni svet misli, da je
 6 XV     |       grad, koliko ga spravijo sami." ~Vso pot ga je vendarle
 7 XVII   |  naložen senen voz bi speljali sami dve, če bi ju zapregel vanj." ~"
 8 XX     |        hudimi Šentvidci; pa ti sami so imeli zadosti oster jezik
 9 XX     |       Stičan pikal; "Šentvidci sami niso nikoli siti, čeprav
10 XXII   |    podpore – hlapčevsko je to! Sami si zavihajmo rokave in delajmo,
11 XXV    |       mi, če so se je zbali že sami stiški menihi?" je Slabè
12 XXXVI  |         prav bi bilo, če bi si sami ubrali vsak svojo pot." ~"
13 XXXVII | menihom ni pala kar z neba, vi sami ste jo metali za njimi.
14 XXXVII |   zadosti močni, si jo vzamete sami!" se jih je Vrbičev gospod
15 XXXVIII|   niste nekoliko piškavi že vi sami?" je ušlo nerodni ženski. "
16 XXXIX  |    ljubi moji, saj ne ostanemo sami. Ali nismo vse življenje
17 XL     |       je komisar pihal. ~"Kdo? Sami so si ga vzeli, saj so pravi
18 XL     | cesarski ljudje, kakor pravijo sami!" ~Buzet je grdo zaklel
19 XL     |        potrebščine so naposled sami prav skopo delili zbegani