Chapter

 1 VI     |   Sinovi so planili v senico. Dva sta prinesla po naročaj
 2 VI     |       vrgla pred konje, druga dva pa slame. Ko bi trenil,
 3 XII    |                      XII.~Čez dva, tri očenaše je pridrobencal
 4 XII    |     ve eden, ve sam; če vesta dva, zve pol sveta." ~"Ko poveš
 5 XII    |    poveš gospodarju, že vesta dva." ~"Ne, midva sva moža in
 6 XII    |          Za dobro novico tudi dva požirka," se je Polona nasmehnila
 7 XVIII  |       Iz nje so stopili opat, dva patra in šentviški župnik
 8 XXII   |    tja dol in nazaj me zamudi dva, tri dni; Polona ne bo vedela,
 9 XXIII  |    pametni in učeni možje; le dva sta bila nekaj nerodna,
10 XXIII  |      bila nekaj nerodna, a ta dva, vidiš, sta hodila s časom." ~"
11 XXIII  |      hodila s časom." ~"Tista dva sta res madež v lepi stiški
12 XXVII  |     pomignil v gručo dijakov. Dva, trije so se utrgali iz
13 XXXIII |   pokimal in sel. "Kdo sta ta dva?" Ni ji bilo, da bi povedala,
14 XXXIII |    sta napačnega storila tale dva, njun oče sem" ~Mirna, a
15 XXXIII |    krotil; "če ne ti, pa tale dva." ~"Govorila sva z glavarjevim
16 XXXIV  |       O, vi ste?" je za tren, dva spregledal. "Opravil sem
17 XXXVIII|    stiški opat ..." ~Za tren, dva se je zamislil tudi Trlep.
18 XXXVIII| Vesela in zdrava sta tudi ona dva šla domov. Davi so ju na
19 XL     |       nerad umaknil roké, čez dva, tri dni pa je pokazal zobé.