Chapter

 1 I    |      pričakuje." ~Neža je bila doma; po veži je brkljala, v
 2 I    |       Zahvalim. Južina me čaka doma." ~In je šel. Nejevoljen
 3 IV   |   Kakor vselej, kadar je šel z doma ali se vrnil s pota, je
 4 V    |     Francè, grdo pohujšan že z doma ... O, ne sme dobiti Neže,
 5 VI   |  Vrbičev gospod, iz teh krajev doma, je bil šolan človek. Več
 6 VI   |    spozna, da bi bilo najlepše doma." ~Svojih ljudi, da bi dejal,
 7 VII  |    včasih se tudi malo jezi, z doma tišči, v mislih si lastno
 8 VII  |        ni nič, saj ne bi šla z doma. Katerega drugega oženi,
 9 X    |        nikamor noče z očetnega doma, za Trlepovino hoče živeti
10 X    |       nič svojega, nekateri še doma nikjer več ne. Če ga ne
11 XI   |        in da vidim, kako mi je doma." ~Njegov dom je bila čedna
12 XIV  |      očmi je poniglavila okoli doma in se bridko kesala, da
13 XX   |    hiro opravil," se mu je oče doma začudil. ~"Saj nisem," je
14 XXVI |        spozna, kako lepo mu je doma." ~Nekoliko pred mrakom
15 XXVI |      pri Poloni, ko ji brat ni doma." ~"Kaj si ji varuh, ali
16 XXIX |        je dopotoval z daljnega doma. ~Glavar, srednje velik
17 XXXIV|   pustiti ob bolniku." ~"Ni ga doma; fantov tudi ne." ~"Kje
18 XXXVI| kjerkoli, kakor pa ga stradati doma. " ~"Ob kruh ne bo nihče
19 XL   |      da, kdor bo zdrav še kdaj doma." ~"Kaj se res tako bojite?"