Chapter

501 XXXIII |          trenutek stopil do Polone, pa se je spomnil črne vojske
502 XXXIII |             kaj je Sotečan rekel." ~Pa Polona je že zvedela, da
503 XXXIII |         Jurko vzame Pljuskarico, ti pa Toneta, če ga še maraš." ~
504 XXXIII |             nič ne skrbi." ~"Potlej pa precej bo, kar bo," ji je
505 XXXIV  |        Ančko stopil Matevžek. ~"Kje pa je pater?" je kakor nejevoljna
506 XXXIV  |       strežem nanj, se mi je zdelo, pa sem poskočil in pritekel,
507 XXXIV  |     odkimala. "Uroke, če res so, mu pa že prežene pater Tonček." ~"
508 XXXIV  |             je Slabè uročen." ~"Ali pa ti!" se je Pljuskarica upirala. ~
509 XXXIV  |            je Pljuskarica upirala. ~Pa Matevžek je ni poslušal.
510 XXXIV  |        izpije požirek te vode, ogle pa si vrže vnic." ~Ona pa da
511 XXXIV  |         ogle pa si vrže vnic." ~Ona pa da ne in ne: spenec je bošlji
512 XXXIV  |        Pater se je nasmehnil. ~"Kaj pa Trlep?" je gredoč vprašal. "
513 XXXIV  |              fantov tudi ne." ~"Kje pa so?" ~"Kje? Ne vem," se
514 XXXIV  |           da bi ji složno pomagala, pa je pater zdravnik hudo pogledal
515 XXXIV  |            Zunaj tulita, bolnika mi pa na miru pustita!" je tiho
516 XXXIV  |             korec vode mi prinesi – pa saj je že tu," je segel
517 XXXIV  |          Matevžkovi čarovniji. "Kaj pa je to?" ~"Slabè je tudi
518 XXXIV  |              pomagati sem mu hotel, pa omotičnemu nisem mogel dati
519 XXXIV  |             poškropil obraz, potlej pa mu še iz neke stekleničke
520 XXXIV  |              zdaj je vzdihnil: "Kaj pa je, ljuba?" ~"Ali te še
521 XXXIV  |            spregledal. "Opravil sem pa le dobro." ~"Vidim, vidim.
522 XXXIV  |           huje naj bi te bil trčil, pa ne bi bilo več dobro." ~"
523 XXXIV  |            bi ga kdo tako počil; ti pa imaš trdo betico, v nekaj
524 XXXIV  |              Že prav, že prav. Zdaj pa se lepo upokoji in trdno
525 XXXIV  |             pognal pred vežo, Ančki pa naročil, kako naj Slabetu
526 XXXIV  |      naročil, kako naj Slabetu zdaj pa zdaj na glavo polaga v hladni
527 XXXIV  |   Trlepovini?" se je nasmehnil, ona pa tudi. ~"Saj sem res že čisto
528 XXXIV  |            pustiš na miru."  "Ko me pa tako skrbi." ~"Drugih skrbi
529 XXXIV  |     svetopisemske device zamudnice. Pa le stoj, tudi tebe bo grdo
530 XXXIV  |          Pripravljati bi se morala, pa vasuješ in zavijaš kakor
531 XXXIV  |             je pater čudil. "Kje so pa bili, da so tako glasni ...?" ~
532 XXXV   |            domu, sinovi in Matevžek pa za njim. "Ali Polona že
533 XXXV   |         povedati Pljuskarica. ~"Kje pa ste bili vsi?" je potlej
534 XXXV   |           hudo pricvrkniti, posebno pa tebe, Trlep, ki si jim vojvoda." ~
535 XXXV   |        stvar, glej jo po starih ali pa tudi po novih postavah.
536 XXXV   |             Ko se črna vojska vrne, pa z novicami brž brž priteci
537 XXXV   |        pritegnil stremena in šel. ~"Pa tudi patru opatu moramo
538 XXXV   |             stopil v Stično, potlej pa bi se spustil še do Polone,
539 XXXV   |              V Stično bi z vami šel pa jaz," se je tudi Francè
540 XXXV   |           Do kolena si stal v vodi, pa si si v roke pljuval; zdaj
541 XXXV   |          moraš tudi ti. Le popravi, pa bo dobro: krpež in trpež
542 XXXVI  |             pobožni delavni možje. "Pa četudi nas udari cesarjeva
543 XXXVI  |            vežejo." ~"Danes še. Kaj pa jutri? Čas je, da korak
544 XXXVI  |          imeti kruh kjerkoli, kakor pa ga stradati doma. " ~"Ob
545 XXXVI  |           res že bijó zadnje ure. ~"Pa se zgódi volja božja!" je
546 XXXVI  |           mu vse odpustil. ~"O, kaj pa vidva?" ju je prijazno pozdravil. ~"
547 XXXVI  |       povrni vse, pater opat." ~"Ti pa pojdi po vsej gospoščini
548 XXXVI  |           danes nekaj dajejo, jutri pa vse jemljejo. ~"Če je tako,
549 XXXVI  |             in brez hrupa opravimo, pa bo," je Trlep težko in le
550 XXXVI  |          nima oči, hodi zamudno; če pa vidi vsaj na eno oko, že
551 XXXVI  |            hodi varno in srečno." ~"Pa vendar ..." ~"Glej bistro
552 XXXVII |           se mu že smilili, še huje pa mu je bilo za njihovo zemljo.
553 XXXVII |           je ta oni napeljeval; "če pa jih je res volja, nam še
554 XXXVII |          stegnil po njih zemlji." ~"Pa tudi prej je niso smeli
555 XXXVII |           so se upirali. "Dadó naj, pa je, cesar se pa obriši,
556 XXXVII |           Dadó naj, pa je, cesar se pa obriši, kaj mu mar naša
557 XXXVII |      Vrbičev gospod posmehnil. "Kje pa je tista vaša zemlja? O,
558 XXXVII |            mogočni svobodnjaki, jaz pa sem meniški tlačan, ker
559 XXXVII |            nam jih jemali." ~"Zakaj pa se niste upirale, mile Jere,
560 XXXVII |           upirale, mile Jere, lene? Pa kaj? Samo ponosen človek
561 XXXVII |             krivici; suženj, hlapec pa pokleka in ponižno čaka,
562 XXXVII |              mati vam je." ~"Že že, pa to so zgolj besede. Kaj
563 XXXVII |            potlej povzemal, "svatbe pa le moramo kar brž opraviti,
564 XXXVII |     gospodarja na Slabetovini; opat pa je nemara hotel ukriviti
565 XXXVII |           solze, Pljuskaričino srce pa je podžigalo Slabeta, da
566 XXXVII |            Z njo ti primami raj ali pa odpre pekel že na zemlji.
567 XXXVII |          res dosti zmore, kaj prida pa sicer nikoli ni nobena." ~
568 XXXVII |             Tonetom pojdeva snubit, pa bo." ~"Kar. Francè se tako
569 XXXVII |             to bi rad imel z glave, pa bom miren, mislim." ~"Pravo
570 XXXVIII|            Stični zmerom najbližji. Pa ta je zdaj najrajši molčal,
571 XXXVIII|           bi moral prav nadušljivo, pa bi bil pravi starec!" ~Zunaj
572 XXXVIII|            primi!" je naščuval psa. Pa ta je le priskočil in se
573 XXXVIII|         zavlekel v Trlepovo senico, pa ga je vrišč na vasi vrgel
574 XXXVIII|           Témeniško dolino, svet se pa le ni podrl in se tudi zdaj
575 XXXVIII|           nekdanje, srečnejše dni. "Pa saj sem star in ubog: prav
576 XXXVIII|             svet govoril o Trlepih? Pa samostan, samostan? Da mu
577 XXXVIII|          mlado gnezdo ni razkopalo, pa je dobro," je Trlep pošali
578 XXXVIII|            kakor je hotel povedati, pa že ni mogel več do kraja;
579 XXXVIII|           sta in pela, starega moža pa le nista nič razvnela. Kmalu
580 XXXVIII|          levica najbrž ohromela, ti pa čenčaš, kakor da res ni
581 XXXVIII|          podiralo že snoči. "Pridem pa, pridem, vsaj stregel bi
582 XXXIX  |           hal ∫a ana ∫htima, ~Ktira pa∫teljon ima ... ~Tisto dopoldne
583 XXXIX  |       stiški dolini. ~"O, kdo ti je pa ta, ki se tako mogočno pelja
584 XXXIX  |          glej, so mu v repu." ~"Ali pa je tako velik gospod, da
585 XXXIX  |           ga je." ~"V potni kočiji? Pa gospod? Ľe dim morda ne
586 XXXIX  |         zazeblo tudi Trlepa. "Sicer pa le naj poskusijo: če bo
587 XXXIX  |            pomočniki, jezdeci zunaj pa so biriči; varovati jim
588 XXXIX  |     komisarjevi nerodnosti. "Kaj bi pa radi?" ~"Najprej vam v vednost
589 XXXIX  |      samostan in njegovo premoženje pa izročiti v državne roke." ~"
590 XXXIX  |               Pokesaj in spovej se, pa ti odleže." ~"Pokesal sem
591 XXXIX  |            zdaj se vam, pater opat, pa še spovem." ~"Prav, pojdiva
592 XXXIX  |            trda in zagovedna, sicer pa voljna in dobra." ~Menihi
593 XXXIX  |             trenil po vseh obenem. ~Pa jim je spet in s še večjim
594 XXXIX  |            svetnih duhovnov, bratje pa obleko navadnih svetnih
595 XXXIX  |            ne bom je nosil. Ne more pa mi zapovedati, naj postanem
596 XXXIX  |             pater brisal oči, oditi pa le moramo, kakor da smo
597 XXXIX  |              so se menihi čudili. ~"Pa res. Zmerom tak napuh. Kjer
598 XXXIX  |             Kjer si se ga dotaknil, pa je že pihalo iz njega!" ~"
599 XL     |        tristo zelenih! Kak neki bo? Pa saj vem: ves hudičev! Ampak
600 XL     |             po vseh obpotnih vaseh. Pa se z nikomer ni več menil
601 XL     |            cesarja pošljimo!" ~"Ali pa graščaka kar ubijmo, če
602 XL     |     prestopil domači prag. ~"Kaj bo pa zdaj?" sta Janez in Nace
603 XL     |        sliši!" ~"Kaj mi more, če je pa res?" ~"Cesar je svet, sam
604 XL     |            da je tako, te zapro ali pa ti kar glavo vzemo!" ~"Piši
605 XL     |           je Trlep krotil sina, sam pa je mislil še dosti huje.
606 XL     |             cedile sline. ~"Nàk, to pa le pustite," se je opat
607 XL     |      umaknil roké, čez dva, tri dni pa je pokazal zobé. Kar na
608 XL     |           Pregledujem in popisujem, pa blaga in denarja dobivam
609 XL     |             ga iščemo že dolgo let, pa ga ne najdemo zadosti,"
610 XL     |          svojega vzeli s seboj, nas pa še zaprisežete, kakor da
611 XL     |        tlačanov." ~"Križ božji, kaj pa bi radi?" ~"Ne vem, zoper
612 XL     |          odtod." ~"Do njih pojdimo, pa zvemo, kaj je," je opat
613 XL     |             menihi venkaj, za njimi pa Buzet s svojimi. ~Vpitje
614 XL     |              naša je zemlja!" ~"Ali pa naj ostanejo menihi!" ~Menihi
615 XL     |    poslušali in se smehljali. ~"Kaj pa rohnijo tako?" je komisar
616 XL     |              Aha, saj sem rekel!" ~"Pa ne nas, podijo vas, le poslušajte!" ~
617 XL     |           bled spogledal s svojimi, pa ti so le privzdignili ramo
618 XL     |           se boji kmečkih pesti!" ~"Pa saj ima biriče, ki jim je
619 XL     |             prilomastijo naj noter, pa nam ustrojijo kožo, če ne
620 XL     |      spoznaš?" ~"Graščaka ne maramo pa ne maramo!" ~"In mislite,
621 XL     |             Buzet obdržal, glavarju pa svetoval, naj se le spet
622 XLI    |      dragotnim križkom, na prstancu pa bleščeč prstam velike vrednosti.
623 XLI    |       včasih vzame z eno roko, zato pa vrne po svoji previdnosti
624 XLI    |           ne slaba za nas, gosposka pa vendarle." ~Tekavnica se