Chapter

  1 I      |         molitve, tudi tega ne taji, so ji polne vzdihov do Matere
  2 I      |            in še druge vesele misli so ga obletavale vso pot, da
  3 II     |        zagledala se je predse, roke so ji ostrmele. ~"Prav lepo
  4 II     |           odložila. Novice o Trlepu so ji bile čez glavo, naj se
  5 II     |           zaman vsa soseska. ~Misli so ji spet šle za Francetom ...
  6 III    |        oknih na vzhodni strani; oči so pasle ljudi, hiteče z dela
  7 III    |             res, saj bi Stičani, ki so že tako zadosti hudega jezika,
  8 IV     |         Velésalu, češ, ti samostani so nepotrebni, ker ne strežejo
  9 IV     |      pučujejo mladine." ~"In vendar so le samostani zmerom bili
 10 IV     |       nimajo šole ali vsaj bolnice, so res nepotrebni. Pravično
 11 IV     |       velikanska naša knjižnica, ki so jo sto in sto let zbirali
 12 IV     |       sešteti ne morem." ~"V Stični so se šolali tudi skladatelj
 13 IV     |             Pred devetdesetimi leti so v Ljubljani ustanovili Academio
 14 IV     |          vsi patri, posebno mlajši, so na vso moč hvalili cesarja,
 15 IV     |              pokažem na vrečico, ki so se v nji ribe premetavale. – '
 16 IV     |           zabrodil." ~"No, vidite," so se nekateri smejali, "in
 17 V      |         brat strežaj. Spočiti konji so hrznili v sončni dan in
 18 V      |      bradati obraz mu je ogrel, oči so ljubeče božale iskre konje,
 19 V      |         gospoda sta molčala. ~Opata so trle skrbi za samostan in
 20 V      |              je veselo upal. ~Opatu so misli že trenile drugam. ~"
 21 V      |           In vendar premalo. Včasih so zgolj samostani imeli spretno
 22 V      |            se samo dobri ljudje, ki so zmožni velike ljubezni,
 23 V      |       Dunaju gladil nemški jezi, da so ga nekateri že zasmehovali,
 24 V      |      nemškega jezika." ~"Le jezuiti so ga mrzili in mu očitali,
 25 V      |        človeška slepota zatrla, kar so slovenski pisci napisali
 26 V      |        krivoverstvo." ~"A slovenske so bile, to je." ~"Premolknila
 27 V      |          tak mož?" ~"Saj bi bil, pa so mu ljubljanski škof in korarji
 28 VI     |           potegnil za vajete, konji so se skoraj ustavili. ~"Pazite,
 29 VI     |           se je nekaj pregrešil, pa so mu jo vzeli in je bil ob
 30 VI     |            stanu se ga je držal, da so ga povsod, kamor je prišel,
 31 VI     |             vozov. ~Ob veliki cesti so tačas bili lepi časi za
 32 VI     |        služil lepih denarcev; krčme so tudi bile zmerom žive, v
 33 VI     |           graščina ni imela večjih, so se oddihavali močni konji. ~"
 34 VI     |          prav," je opat kimal, "saj so surovi in prevzetni, da
 35 VI     |             vasjo Cesto. Na smrekah so vpile vrane, z gabra na
 36 VI     |             vrane, z gabra na gaber so se zaganjale srake in izdajale: "
 37 VI     |          suknjo, pal na tla. ~Konji so strignili z ušesi, kočijaž
 38 VI     |             da bi se umaknili, tako so bili vsi v igri. ~Ženska
 39 VI     |      gospoda in se ustrašila. ~"Kaj so tvoji?" ji je opat prijazno
 40 VI     |             v Malem Gabru. ~Iz hiše so bušili Trlep in njegovi
 41 VI     |     iznenadenega ne preveč. ~Sinovi so planili v senico. Dva sta
 42 VI     |             pa slame. Ko bi trenil, so si vsi štirje iz slame zvili
 43 VI     |            delajo?" ~"Nič, ti konji so le za kočijo." ~"Hm, potrata
 44 VII    |        čista, a ker je bila sobota, so bila pomita tudi tla. V
 45 VII    |           za zglavje, a pod stropom so po stenah na gosto, kakor
 46 VII    |         Sveto pismo, ki si ga bral, so v naš jezik postavili luterani,
 47 VII    |       Glejte, niso bili napačni, če so nam odpirali sveto pismo." ~"
 48 VII    |          sveto pismo." ~"Krivoverci so bili, Trlep, saj vendar
 49 VII    |         okno je bilo odprto. Sinovi so se zunaj spogledali in prigrmeli
 50 VII    |          prigrmeli v hišo. ~"No, tu so," se jim je oče nasmehnil, "
 51 VII    |            Janez zinil, drugi trije so trdo stopili obenj. ~Trlep
 52 VII    |           prav storijo." ~"Samo eno so storili napak," je Tone
 53 VII    |            je Tone pomagal, "to, da so Franco pustili iz hiše in
 54 VII    |            dali v rejo Prazniku." ~"So," je France pridal, "pa
 55 VII    |             in gospodinjila nam, pa so preklete svetopetke še vsako
 56 VII    |           na Trlepovino." ~"Naš oče so in bodo gospodar do smrti,
 57 VII    |             bi hotel riniti v kot," so hrusti skoraj vsi kmalu
 58 VII    |          zganejo." ~Trlep in sinovi so se spogledali in si pomežiknili. ~
 59 VII    |             najrajši poskočil, tako so ga obveselile opatove besede.
 60 VII    |             besede. Svatovske misli so iskale Nežo in se ji smehljale. ~
 61 VII    |         prijatelj samostanu, kakšni so šele drugi?" se je pritoževal
 62 VII    |              je opat obupaval. "Ali so bile, pater prior, tudi
 63 VII    |           mogel pomiriti. Misel, da so se tlačani začeli rebriti,
 64 VII    |           mimo Pljuske. ~Pred krčmo so še stali vozovi. Voznikom
 65 VIII   |  samostanska kočija minila Pljusko, so zaprta vežna vrata krčme
 66 VIII   |       gostinski sobi. ~"Hoj, menihi so že mimo," se je otročje
 67 VIII   |            in hitro opravil. Ljudje so ga imeli radi. Zmerom je
 68 VIII   |            Če te je pesem tiščala," so ga vozataji dražili, "bi
 69 VIII   |             vozataji ste, vse ceste so vaše in prevzetni ste, noben
 70 VIII   |          Udarimo jo mi, dedci!" ~In so jo res precej: ~"Lepših
 71 VIII   |       Lepših fantov na sveti ni,~ko so ti mladi furmani.~Konju
 72 VIII   |           tolažilno besedo. V kogar so se uprle njegove žive, čiste
 73 VIII   |         dobrega patra Tončka, kakor so ga vsi imenovali. ~In ko
 74 VIII   |        kmeta bil zmerom. Ustanovili so ga v starih starih časih,
 75 VIII   |          puste divjine. Beli menihi so udelali zemljo, ljudi naučili
 76 VIII   |         gospod zmajeval; "samostani so vendarle velika dobrota
 77 VIII   |           se še sprevrže, tako hude so nove cesarske postave." ~"
 78 VIII   |        zadosti in dobrih, nepotrbni so – kakor menihi in nune,"
 79 VIII   |          pravi, da voznikov ne bo?" so vozniki grmeli. "Dokler
 80 VIII   |          ušlo." ~"Nič ne verjamem," so se vozniku upirali. "Kupčija
 81 IX     |          Vse zaman. Čez leto in dan so z Dunaja poslali glas, da
 82 IX     |        tisti, katerega tožimo. Nori so tudi na Dunaju." ~"Saj sem
 83 IX     |             se tiho menila. Slabetu so gorela lica in ušesa, starec
 84 IX     |           Uganite, kaj je to." ~Vsi so molčali, uganka je bila
 85 IX     |     polhovko; tudi vsi štirje konji so črni in plamen jim jezlja
 86 IX     |       graščak." ~"A ne tak, kakršni so drugi. Zaupam mu in vem,
 87 X      |            opat in prior odpeljala, so Trlepi obsedeli in se ujezili. ~"
 88 X      |             nam!" ~Prav na dnu srca so opatovi očitki vendarle
 89 X      |       težkega klasovja. ~"O, v prah so šli že nekateri stari gradovi,"
 90 X      |            roboti in tlaki, skomine so se mu delale, v rodovinsko
 91 X      |           spotoma pravil, kako trdi so Turjačani v Soteski in Žužemperku
 92 X      |      graščake – krivični in lakomni so vsi vkup." ~"Naj stori z
 93 X      |        prebito pogrešal menihe, saj so mu le dobrotniki in varuhi,
 94 X      |              pa je dobro." ~Za mizo so sedeli mladi Trlepi, med
 95 X      |      vščenilo. ~"Saj bi bili radi," so se hrustje izgovarjali, "
 96 X      |          Trlep, in Boga zahvali, da so, kakršni so," se je pater
 97 X      |             zahvali, da so, kakršni so," se je pater smejal. ~A
 98 X      |      Slabetu in se nasmehnil: ~"Ali so tam ob Krki vsi taki tiči,
 99 X      |           to je!" ~"O, nove postave so hude, nihče se jim ne more
100 X      |             dero tlačana." ~Slabetu so se zasvetile oči, Trlep
101 X      |             boga." ~Trlepi in Slabè so kar požirali ljubeznive
102 X      |             vihravi glavi msili, da so zaprta in zadelana kakor
103 X      |         duši." ~Smejoče se oči vseh so pale še po Nacetu. ~"Le
104 X      |          Trlep udaril po rami, "oči so se mu osvetlile in skalile. ~"
105 X      |            skalile. ~"O, tudi drugi so pametni," je pater hvalil
106 X      |           nagiba." ~"Ni sile, dnevi so dolgi; vino je dobro, le
107 X      |            samostanskim zidinam, ki so se bleščale v mesečini. ~"
108 X      |          knjižnica učenih knjig, ki so mu prijateljevale in mu
109 XI     |            varujte!" ~"Brez skrbi," so hrusti obetali, "le dobro
110 XI     |            denar, Slabè, huda. Časi so taki, da kmet včasih še
111 XI     |             se mu ne upa ... O, kje so časi, ko je kmet še imel
112 XI     |           jim daj, pa boš videl, da so vsi. Če kmet zajaha konja,
113 XI     |            vsakdo naročal. ~"Kaj pa so ti menihi napoti?" se je
114 XI     |            že vprašal cesarja." ~Ko so po večjem obrali stiško,
115 XI     |            po večjem obrali stiško, so prišli tudi v žužemperško
116 XI     |         Trlepova sama ni bila bolj, so seli za mizo. Vrbičev gospod
117 XII    |       Pljuski." ~"Kako si opravil?" so potlej v hiši vpraševali
118 XII    |           tako in bolj varno." ~Vsi so se oddahnili, najbolj pa
119 XII    |        vzemi ga." ~Iz velikega vrča so potlej pili vsi in so bili
120 XII    |          vrča so potlej pili vsi in so bili prav veseli, najbolj
121 XIII   |             pretental z Nograškim?" so mu gorele oči. ~"Ne vem,
122 XIII   |            Srce mu je zastalo, roke so mu omahnile, še ziniti ni
123 XIII   |          Kaj?!" je zrojil. "Moj oče so mož, med meniškimi podrepniki
124 XIII   |             kar je rekla, naščuvali so jo." ~"Kaj naj bi bil molčal – ?" ~"
125 XIV    |            istimi mislimi. ~Spotoma so Trlepa obletovale še druge,
126 XIV    |            Nežinih besedi." ~"Najsi so, kakršne so, take vendar
127 XIV    |        besedi." ~"Najsi so, kakršne so, take vendar niso, da jih
128 XV     |            polno knjig in papirjev, so naposled z njim še sedeli
129 XV     |       spraviti podse, njeni dohodki so ga mikali." ~"Obogatel ne
130 XV     |            je in kaj pameten." ~"Pa so ga le bili grdo zatožili
131 XV     |            nedolžen, le opravljivci so jih dobili po nosu." ~"In
132 XV     |            Kumerdelj kimal, "povsod so mi župniki nagajali, češ,
133 XV     |             bi ljudje začeli brati, so se izgovarjali, že tako
134 XV     |           za šole."~"Škoda, premalo so stiški menihi pisali." ~"
135 XV     |           morejo primerjati, pisali so vendar precej in tudi prevajali
136 XV     |       mislil na šole. ~"Da, plemiči so in so skoraj zmerom bili
137 XV     |           šole. ~"Da, plemiči so in so skoraj zmerom bili slabi
138 XV     |       Cerkvi; oblastno in ničemurno so se rvali le za posvetno,
139 XV     |            je zasluga svetnikov, ki so, kakor prvi kristjani, živeli
140 XV     |           ubožno in čednostno; tako so ga utrjevali, da ga malopridnost
141 XV     |           izpodnesla." ~Premolknili so. Nad mestom je vršala nevihta,
142 XV     |           in treskalo, šipe v oknih so šklepetale. ~"Kako neki
143 XV     |        priskrbi." ~"Vse negotovosti so krive tele reforme – novotarije,"
144 XV     |            nič mi niso všeč. Preveč so po enem kopitu vse, premalo
145 XV     |        prosvetljencev ..." ~"... ki so jih na Bavarskem že preklicali,
146 XV     |            preklicali, češ, nevarni so ljudem in državi." ~"Dosti
147 XV     |           ga le slepi." ~"Prav taki so framasoni – prostozidarji,
148 XV     |          prior pritegoval. "Tudi ti so se pririnili do cesarja,
149 XV     |          ljub Bogu." ~"Drug drugega so vredni. Ne maram jih, ker
150 XV     |      umakniti." ~"Da, posebno gorki so samostanom." ~"Ker se samostani
151 XV     |       izročila, ne bi več bili, kar so: hiša miru in učenosti,
152 XV     | gospodarstvo s tlačani." ~"Graščine so res anahronizem – zoper
153 XV     |              Že. V Nemčiji, glejte, so z Lutrom hoteli odpraviti
154 XV     |         povzdigovati krščanstvo, pa so s cerkveno prekucijo ubili
155 XV     |           osebnosti. Cerkvene zmede so se povečale in še bolj spridile." ~"
156 XV     |         hira bolj in bolj." ~"Krivi so Novomeščani sami. Mestni
157 XV     |       najlepše stavbe v našem mestu so iz tiste dobe." ~"Da, prenovljeni
158 XV     |         Dobrovi." ~"In koliko knjig so tačas zbrali in napisali!" ~"
159 XV     |             slovenske zemlje in ker so lačni blaga in slave," je
160 XV     |           Modro, pametno je rekel," so se Linhartu oči svetile
161 XV     |         Pogovor se je krhal, v okna so se obračale oči. Nevihta
162 XV     |          odvezali redovnih obljub?" so se mu tam čudili. "Saj veste,
163 XV     |        opatovim hrbtom; še prijazni so bili z njim in pozvedovali,
164 XV     |            naj vas nič ne skrbijo," so ga tu mirili. "Novi čas
165 XV     |         postavam." ~Vladni gospodje so ga še spraševali, si vse
166 XV     |            veliki svobodi. ~Tlačani so s polja spravljali strn,
167 XV     |         mudilo se jim ni, malomarno so delali in dosti postavali.
168 XV     |          tlačanov. ~"Aha, zbistrili so se, nočejo delati," jih
169 XV     |         graščaki tako odločni kakor so s samostani. Koliko hitreje
170 XVI    |           sili sam, skoraj sam; saj so le prav stari menihi še
171 XVI    |       pravice tlačanov ... Gabrovci so samoglavi in občutljivi,
172 XVI    |             desetino in s tlako? In so se mu tlačani vsa stoletja
173 XVII   |           Marka; opravljivi Stičani so mu ondan vse to razodevali
174 XVII   |            je šlo že na poldne. Oči so mu obstale na Markovi domačiji
175 XVII   |           pripravljajo, dosti strni so naželi." ~"Tudi kje drugje
176 XVII   |           besede. ~"Pa tisto Franco so omožili." ~"Omožili? Res?" ~"
177 XVII   |         zdaj delajo?" ~"Velika dela so po večjem že postorili;
178 XVII   |             že postorili; tudi ajdo so že vsejali in repo. Zdaj
179 XVII   |           ljudje, ki se imajo radi, so neumni kakor bèt," je modroval. "
180 XVII   |             da ni za nikamor, jutri so si že sovraž in se kujajo
181 XVIII  |     malogabrovskem polju. Okoli nje so na tratini pekli kozličke
182 XVIII  |             da jo je čakal. ~Trlepi so že vse jutro imeli dosti
183 XVIII  |        drugi, ki niso bili Stičani, so vedeli drugače. ~"Nič ne
184 XVIII  |               Nič ne pomaga, Trlepi so danes spet prav imenitni,"
185 XVIII  |          danes spet prav imenitni," so si kimali. ~"O, Trlep je
186 XVIII  |           tebe, zmene spoloversko?" so zavreli. "S poti se spravi!" ~"
187 XVIII  |          tako lepo veste." ~Stičani so onemeli, a sprožili bi nemara
188 XVIII  |           bi nemara bili še kaj, pa so ljudje zagnali glas: "Gredo,
189 XVIII  |             kočija in se, še preden so se umirili in razmaknili,
190 XVIII  |          pred Trlepovo hišo. Iz nje so stopili opat, dva patra
191 XVIII  |             Kralj. ~Trlep in sinovi so jih spoštljivo pozdravili
192 XIX    |            postalo živo. Tudi godci so prišli odnekod, le zagosti
193 XIX    |             umaknejo pet. ~Gospodje so se odpeljali. Trlep je obstal
194 XIX    |   goldinarjev." ~Po kratkem posvetu so poklicali Matevžka in mu
195 XIX    |        razživelo okoli cerkvice, ko so gospodje odšli. Križ božji,
196 XX     |             je, ker med Stičani, ki so bili prišli v Mali Gaber,
197 XX     |           pritegoval veseljak. "Saj so menihi že mrknili in za
198 XX     |           tebe!" ~Vinjeni veseljaki so se poredno smejali. Tudi
199 XX     |       smejali. Tudi Trlepovi sinovi so čutili, kam te besede merijo,
200 XX     |            kam te besede merijo, in so od togote puhali. ~"Še katero
201 XX     |          cerkev že nič ni." ~Sinovi so pokorno odstopili. Vse je
202 XX     |           enkrat pokimal. ~Francetu so se misli tja do Šentvida
203 XX     |       glasnega govorjenja. ~Stičani so se, gredoč iz Malega Gabra,
204 XX     |        hudimi Šentvidci; pa ti sami so imeli zadosti oster jezik
205 XX     |        imeli zadosti oster jezik in so se meniškim bajtarjem kačjepično
206 XX     |     kačjepično odrezovali. ~"Menihi so nemara le pobero iz Stične,"
207 XX     |        nemara le pobero iz Stične," so se Stičani potlej menili. "
208 XX     |            potlej menili. "Z ljudmi so bolj in bolj prijazni, kakor
209 XX     |           se je ves čas držal in da so se mu vnanji ljudje skoraj
210 XX     |       prevzetija jih je, nerodni pa so kakor tnalo v drvarnici." ~"
211 XX     |          Premogočno se je držal, ko so sedali v kočijo, preden
212 XX     |             sedali v kočijo, preden so se odpeljali." ~"Trlep je
213 XX     |           bolj in bolj. Vsi hripavi so vpili in se dušali, da je
214 XX     |        vzeti tudi Šentvidce. Zemlje so lačni, oči, le poglejte,
215 XX     |          molčite, stiški štorovci," so jih Šentvidci devali v nič; "
216 XX     |             zmerom na porti stoji," so se Šentvidci smejali. "Ko
217 XX     |             pred njo." ~"Nikar no," so se Šentvidci branili, "porta
218 XX     |              ali res pojdejo proč," so se Stičani slabo branili. ~"
219 XX     |           slabo branili. ~"Pojdejo, so jih Šentvidci dalje pestili,
220 XX     |       Šentvidci dalje pestili, siti so vašega podrepništva in opravljanja.
221 XX     |           Šentvid – kam pa?" ~"Prej so bili tu ko v Stični." ~"
222 XX     |           Stični." ~"Bili, bili; pa so vas imeli kmalu zadosti,
223 XX     |           stiškimi svetopetkami, ki so najbolj priskutne in opravljive
224 XX     |     opravljive babe na svetu?" ~"Če so res svetopetke, naj le bodo,"
225 XX     |             ni malopridnic, kakršne so Šentvidke." ~"Kaj veš slabega
226 XX     |           slabega o naših ženskah?" so Šentvidci poskočili. "Kar
227 XX     |             ozrl po Stičanih, pa ti so molčali in oči umikali. ~"
228 XX     |        umikali. ~"Šentviška dekleta so lahko lepe: če sonce posije,
229 XX     |        nemara res katero pobral, pa so se vrata odprla prav na
230 XX     |            tako mogočno." ~"Zato pa so Trlepi!" ga je Šentvidec
231 XX     |        Francè, sem pojdi – na pij!" so ga Šentvidci vabili. ~A
232 XX     |           da zamere ne bi bilo, ker so ga prvi povabili. ~"Dobro,
233 XX     |             zdravje, Francè – pij!" so mu napivali. ~"I, kaj pa
234 XX     |             v Stičane. ~* * * ~A ti so se že menili o vremenu in
235 XX     |             in že čisto spravljive, so se mu smehljale na obrazu. ~"
236 XX     |          kaj zve o Neži. ~"Francè," so se Šentvidci posmehovali
237 XX     |            Franceta je grabilo, ker so se spotikali ob Nežo. Zarohnel
238 XX     |            je po neumnem rekla, kar so ji natrobezljale opravljive
239 XX     |             srebrno zvonil, v hosti so mu pritrkovali ščinkovci
240 XX     |           ni mogel, anti hude skrbi so mu dramile vroče oči. V
241 XX     |           oči. V dolini ob Témenici so peli ponočujoči fantje,
242 XX     |        ponočujoči fantje, iz Žubine so se jim z ukanjem oglašali
243 XX     |        nisem prav znal." ~Drugi dan so pospravljali okoli cerkvice. ~"
244 XX     |          Ali pa je kaj izžežnjal in so ga Sotečanovi biriči priprli?"
245 XXI    |         deževalo. Krajinške njivice so si opomogle in hote ozelenele. ~
246 XXI    |            spotikal ob korenine, ki so kakor žile na stari roki
247 XXI    |             Gabra. ~Trlepovi fantje so se spravljali spat. ~"Kaj
248 XXI    |   spravljali spat. ~"Kaj pa je to?" so poslušali. "Nekdo je v sili." ~
249 XXI    |              Nekdo je v sili." ~Brž so s poda pobrali vsak svoj
250 XXI    |            proti Kuščarjeku. ~A tam so že fanatje s Ceste otimali
251 XXI    |          stezi v dolino se zgubiš!" so nejevoljni režali vanj. ~"
252 XXI    |              Vešče, babe čarovnice, so me omotile in zvodile, da
253 XXI    |          Matevek lagal. "In smrdele so kakor star zaprtek, iz pekla
254 XXI    |            nakanile takih, kakršnih so jih nocoj meni!" ~"Strahopetec
255 XXI    |             strah noči in bab." ~In so se razšli: Ceščani na levo,
256 XXII   |          smo mi tu zaradi njih, ali so oni zaradi nas?" ~"Kar pusti,"
257 XXII   |             do rodu se spomni, kako so menihi zmerom pomagali svojim
258 XXIII  |      samostanov ne maram, preživeli so se; Stične vendar ne gledam
259 XXIII  |        cvetke, ki jih je škoda, ker so lepe za oko in srce in ker
260 XXIII  |          skozi Višnjo goro. Meščani so stali pred pragom svojih
261 XXIII  |             Hlapci poštarja Fedrana so urno prepregli, spočiti
262 XXIII  |            prepregli, spočiti konji so hrznili in stekli po ravni
263 XXIII  |       Samostanski bratje in tlačani so v široke kraje orali resasto
264 XXIII  |        strnišče. Iz vrtnega zelenja so se belo bleščale tlačanske
265 XXIII  |           dobrega storili, kakor da so ljudi naučili umnega kmetovanja,
266 XXIII  |          kakor sam zase. "Ti menihi so zakoreninjeni v zemljo,
267 XXIII  |     zakoreninjeni v zemljo, z delom so si pridobili domovinsko
268 XXIII  |              Linhart je molčal, oči so mu obiskovale doline in
269 XXIII  |           je živel v Stični. ~"Da," so mu misli prišle od čisto
270 XXIII  |        navade – upiraj se ali ne! – so prelepe molitve, ki brez
271 XXIII  |            prav posvetna, menihi pa so učeni in pobožni možje." ~"
272 XXIII  |            niso enaki vsi." ~"Prsti so in vedo, čemu so. A marsikateri
273 XXIII  |              Prsti so in vedo, čemu so. A marsikateri menih je
274 XXIII  |             in petdeset opatov. Vsi so bili dobri, pametni in učeni
275 XXIII  |         vasjo Cesto. Spenjeni konji so začutili hlad, ki je vejal
276 XXIV   |            XXIV.~Pred Trlepovo hišo so stali domači, Slabè in Vrbičev
277 XXIV   |             in se odpelješ ti sam!" so fantje pritegnili očetovi
278 XXIV   |           je tako, pa brž gor! Všeč so mi ljudje, ki ne poklekajo
279 XXIV   |            vse domače polje. Čebele so ga vselej razvedrile in
280 XXIV   |   razvedrile in zamotile, to pot pa so misli uhajale drugam. ~"
281 XXIV   |            na nebesu. Visoko visoko so se vozili belil oblački,
282 XXIV   |           svojo srečo ..." ~"Tone," so mu misli tehtale, "je priden,
283 XXIV   |           je dremal za mizo. Fantje so se igrali s sestrico, ki
284 XXIV   |             dobro opravil." ~Trlepu so misli hodile za Slabetom
285 XXV    |             je pokimal na levo, tja so se obrnile oči vseh. Najlepši
286 XXV    |           bila obrasla s trsjem, ki so se vanj skrivale zidanice,
287 XXV    |           Slabè vtikal. "A ono leto so z Dunaja poslali tako postavo,
288 XXV    |               Beli menihi iz Stične so shodili božjo pot na Primskovo,"
289 XXV    |             z gosposko rvali mi, če so se je zbali že sami stiški
290 XXV    |           voznik je pognal, a konji so plašno odskočili. ~Iz gabrove
291 XXVI   |       zamudno, po vsej Suhi krajini so ju ustavljali zgovorni znanci. ~"
292 XXVI   |            znanci. ~"Kam pa vidva?" so hoteli vedeti, kaj žene
293 XXVI   |       namenila. ~"Krajinška dekleta so neki prav pridna in lepa,"
294 XXVI   |     Krajinčanom ni bil všeč; čutili so, da se fanta poredno šalita. ~"
295 XXVI   |         šalita. ~"I, kaj pa Slabè?" so ju prijemali z druge plati. "
296 XXVI   |           lep in topel. Nekje daleč so peli fantje, prav blizu
297 XXVI   |             peli fantje, prav blizu so jim pomagali črički in murni,
298 XXVI   |        črički in murni, po travniku so škrtali plahi ptiči kosci,
299 XXVI   |          plahi ptiči kosci, na kalu so vrele žabe, iz hoste je
300 XXVI   |           je tulil čuk. ~Po večerji so sedeli pred hišo in se pogovarjali. ~
301 XXVI   |           zaprašila v možake. Pa ti so bili navajeni človečjega
302 XXVI   |             človečjega lova: precej so ju imeli pod seboj in jima
303 XXVI   |           zasmejal, ozrl pa ne. ~Ko so ju prignali v grad, ju Sotečan
304 XXVII  |            Linhart, Kuralt in Slabè so se kakor potnik, ki se naposled
305 XXVII  |        zabavljanje. ~"Stiški menihi so na Trški gori napravili
306 XXVII  |            Linhart povedal. "Menili so dobro, a božjepotniki so
307 XXVII  |            so dobro, a božjepotniki so jo onečaščali s pijančevanjem
308 XXVII  |            Žarki zahajajočega sonca so zlatili beli pas mogočnega
309 XXVII  |     slamnate strehe velikih hiš, ki so se tiščale ob reber okoli
310 XXVII  |  Novomeščani niso zaspanci, kakršni so dolgočasni Ljubljanci,"
311 XXVII  |             je Kuralt mrmral. "Živi so in veseli, pa misliš, da
312 XXVII  |          veliko krdelo meščanov, ki so se gnetli pred mestnimi
313 XXVII  |           ujetnikom vračal v mesto, so dijaki zvedeli, kaj preti
314 XXVII  |        preti njihovemu tovarišu, in so med velikim hruščem in truščem
315 XXVII  |        biričem, in s hudičem, kakor so vpili in pretili. ~"Ali
316 XXVII  |      pretili. ~"Ali nisem rekel, da so Dolenjci še močno krvavi
317 XXVII  |              Tudi ob kmečkih uporih so prav Dolenjci zmogli in
318 XXVII  |            prida upirati, samo bali so se jih. Dolenjska bojevitost
319 XXVII  |        hitro splahne, predobrodušni so."  A Kuralt je odmahnil
320 XXVII  |           gručo dijakov. Dva, trije so se utrgali iz nje in hitro
321 XXVII  |            naj živi pater prefekt!" so vsi trije zavpili, veliko
322 XXVII  |            in razkuzman ... ~Dijaki so umolknili in se poskrili
323 XXVII  |        zadosti približal s svojimi, so dijaki bušili na plano in
324 XXVII  |             tej priči ga spustite!" so vreli. "Kaj je storil, da
325 XXVII  |         kakor razbojnika?" ~Gonjači so se zaman ozirali po oskrbniku.
326 XXVII  |           brž pomešal med ljudi, ki so se motali za dijaki. ~"Veleli
327 XXVII  |          motali za dijaki. ~"Veleli so nam, naj ga primemo, da
328 XXVII  |      primemo, da pojde v vojščake," so se dedci izgovarjali. "Če
329 XXVII  |           tako pokorno priklamali!" so se dijaki s palico zagnali
330 XXVII  |           vanje. ~"Saj nismo radi," so se gonjači odmikali; "veleli
331 XXVII  |           gonjači odmikali; "veleli so nam, ne moremo pomagati." ~"
332 XXVII  |            je povelek zoper voljo!" so dijaki vpili. "Upri se,
333 XXVII  |             bo upiral takle butec!" so se tudi meščani posmehovali. "
334 XXVII  |           kdo le velel!" ~Možem, ki so res le neradi storili, kar
335 XXVII  |         sredi vreščečih ljudi. Tako so se res obrnili in razgubili
336 XXVII  |         vsak v svojo stran. ~Dijaki so Jeniču brž prerezali motvoz
337 XXVII  |         frančiškovski samostan, ker so vedli, da bo samo tam zadosti
338 XXVII  |        mirne svobode. ~Tudi meščani so se razhajali. ~"Ha, tak
339 XXVII  |         urno ti mošnjá v kapitelj?" so nekateri kazali za oskrbnikom,
340 XXVII  |            Linhart, Kuralt in Slabè so stali ob strani in se po
341 XXVII  |        rekli precej. ~"E, prav všeč so mi takile fantje!" se je
342 XXVII  |        zadovoljno nasmehnil. "Uprli so se krivici, nikomur nič
343 XXVIII |     drobencal. ~Po krajinških vaseh so ga vendar tu, tam premotili,
344 XXVIII |           gospoščini." ~Po Matevžku so šli mravljinci groze. "Da
345 XXVIII |             hudo." ~Pil je, kolikor so mu dajali, pa veselja se
346 XXVIII |           pregriznila." ~Krajinčani so se smejali, pa ne radi;
347 XXIX   |            vso prebedel. Hude skrbi so mu podile spanec, misli
348 XXIX   |             mu podile spanec, misli so vse uhajale domov, na Pljusko
349 XXIX   |   malopridnih in zijalastih bab, ki so že zapisane peklu!~In zdaj
350 XXIX   |            pa dedec ni tak, kakršni so drugi kmetje: uprl se je
351 XXIX   |        cesar sam, pisarniški ljudje so mi izmodrovali odgovor,
352 XXIX   |             stopil na cesto. ~Misli so mu šinile domov in na Pljusko,
353 XXX    |           hlačal okoli hiše. ~Misli so mu uhajale tudi v Stično.
354 XXX    |       mislil na sovražne besede, ki so se mu izmikale od zdrahi
355 XXX    |     graščaka in valpta pa zapremo!" so se najhujši dušali. ~"Ali
356 XXX    |               Fanta le otmimo, le," so pametnejši mirili, "kaj
357 XXX    |           bi morali lomastiti tja!" so prav bojeviti spet zmajevali
358 XXXI   |            Hoj, Trlep, kaj je res?" so ga vso pot ustavljali. "
359 XXXI   |            da gospodi dopovemo, kaj so cesarjeve postave." ~"Pridemo,
360 XXXI   |       Pridemo, Trlep, vsi pridemo!" so obetali, da je skoraj vesel
361 XXXI   |            naprej in nazaj, a misli so iskale sinova, ki ječita
362 XXXI   |        vasjo in Stično, stare misli so se iskale in srečavale. ~"
363 XXXI   |           do tebe." ~"O čudež, tako so se ti utrdile noge?" ~"Beži
364 XXXI   |               Poberè je molčal, oči so mu gledale v prazno, misli
365 XXXI   |             gledale v prazno, misli so vrtale, vrtale. ~"Pa ne
366 XXXI   |             nami, kar je je volja!" so Trlepu gorela ušesa. "Potrpimo
367 XXXI   |            krivic." ~"Pač, za kmeta so nove postave kolikor toliko
368 XXXI   |            je ukresalo, v trpljenju so bile z menoj, zato vem,
369 XXXI   |          bile z menoj, zato vem, da so dobre in prave." ~"Motiš
370 XXXI   |           Ni res! Blagor tistim, ki so po krivici preganjani." ~"
371 XXXI   |            pohujšale, le poboljšale so mene in vse. Po svoje hočemo
372 XXXI   |       pozabite, pater opat." ~Zunaj so ga srečale druge misli. ~"
373 XXXII  |          pri Pljuskarici. ~"Vidiš," so mu potlej svetovali, "eno
374 XXXII  |        poraste z gosto staro hosto, so vozniki potegnili z voza
375 XXXII  |             Tale hosta je nevarna," so vedeli, "zdaj zdaj ti utegne
376 XXXII  |          pot vendar ni bilo. Vozovi so srečno priškripali do Mirne
377 XXXII  |             ni bilo po volji. Misli so mu uhajale domov, na Pljusko,
378 XXXII  |          Gabra." ~"Ne vij no tako," so ga rinili za mizo, "med
379 XXXII  |             se kesal ne boš." ~Bali so se še nadaljnjih nevarnosti,
380 XXXII  |         morajo spočiti in napasti," so gnali svojo, "dolg klanec
381 XXXII  |            in ostal. Kasno popoldne so zapregli in pognali. ~"Pred
382 XXXII  |            kaj varna." ~"Razbojniki so tam posebno silni, ker vedo,
383 XXXII  |              To jih je zamudilo, da so že v trdnem mraku prišli
384 XXXII  |       počepala niže in niže, zavore so cvilile, težki vozovi so
385 XXXII  |            so cvilile, težki vozovi so počasi škrtali proti trebanjski
386 XXXII  |             je zaželel Slabè. Misli so se pognale naprej in obletele
387 XXXII  |          ustavil. Tudi drugi vozovi so obstali. "Slabè, zdaj pomagaj!"
388 XXXII  |            planil. ~Prednji vozniki so se mirno otepali, razbojniki,
389 XXXII  |            več napadali, le branili so se in odmikali Slabetu,
390 XXXII  |            podrl na cesto. ~Vozniki so pritisnili, razbojnik so
391 XXXII  |            so pritisnili, razbojnik so planili v goščo, najbrž
392 XXXII  |             planili v goščo, najbrž so verjeli, zdaj zdaj začno
393 XXXII  |         nevarnega kraja; omedlelega so tudi njega vzdignili na
394 XXXII  |             malopridnežev!" ~Zavore so odnehale, vozovi so počasi
395 XXXII  |          Zavore so odnehale, vozovi so počasi odškripali navzdol,
396 XXXII  |         odškripali navzdol, vozniki so poprijeli grjačo, daleč
397 XXXII  |           do Trebnjega. ~V Trebnjem so se ustavili ob krčmi in
398 XXXII  |            bedel ob njem." ~Vozniki so izpregli in legli. ~"Slabè
399 XXXII  |            je še hotel vedeti, "Ali so šli dalje?" ~"Tu so ostalil.
400 XXXII  |             Ali so šli dalje?" ~"Tu so ostalil. Glej, že vstajajo." ~
401 XXXII  |            Glej, že vstajajo." ~Res so se kmalu pririnili noter.~"
402 XXXII  |             noge, pa bo." ~Spravili so ga na voz in pognali v prijetno
403 XXXII  |          tresla ga je pa vendar, da so se mu misli začele megliti.
404 XXXII  |        misli začele megliti. Preden so vozovi priškripali do Malega
405 XXXII  |        priškripali do Malega Gabra, so mu oči zlezle vkup, trdna
406 XXXII  |            seboj. ~Iz Trlepove hiše so vozniki izbezali samo deklo
407 XXXII  |              se je ustrašila. ~"Kam so Trlepi?" ~"Ne vem," je tajila,
408 XXXII  |      spravimo na postelj." ~Vozniki so prenesli omočenca v hišo
409 XXXII  |    odpeljali. ~"Saj se bo izlizal," so upali, ko so se bližali
410 XXXII  |           bo izlizal," so upali, ko so se bližali Pljuski. Pri
411 XXXII  |            Pljuski. Pri Pljuskarici so postali in ji s hudo novico
412 XXXII  |              otožne in vesele misli so ji polnile glavo in srce. ~
413 XXXIII |              ji je Nace pravil, "da so ju spustili, ker je prišel
414 XXXIII |             kaj drugega bo." ~Vrata so se odprla, v hišo je stopil
415 XXXIII |           domačij. ~Polona in gosta so se sprva molče gledali. ~"
416 XXXIII |        odkod je vaju prinesla pot?" so hoteli prej vedeti.  Nič
417 XXXIII |     najpravše, nam pove vajin oče," so se možje uprli. "Velel je,
418 XXXIII |          Fanta, kaj sta res vidva?" so oče in brata skoraj stekli
419 XXXIII |           vsi spet pridite!" ~Možje so stali in molčali. ~"Jaz
420 XXXIII |          bolj varno bo za vse tri!" so možje zavpili. ~Vse veliko
421 XXXIII |         hotela zapustiti. Počasi pa so ga vendarle začele obletovati
422 XXXIII |          gosposko. ~Tudi krdela, ki so ga čakala po vaseh ob potu,
423 XXXIII |         domov. ~"Vsi zagrmimo tja," so vpili, "in zastrašimo graščaka,
424 XXXIII |           se je molče vdal. ~Trlepi so v gradu najprej trčili ob
425 XXXIII |            a lahko mi verjamete, da so po svoji volji šli z menoj." ~"
426 XXXIII |             prav semkaj." ~Graščaku so bile všeč Trlepove moške
427 XXXIII |            Polona je že zvedela, da so Trlepi v gradu; zdaj jih
428 XXXIII |            čakala in prestregla, ko so hiteli v hosto. ~"Mudi se
429 XXXIV  |             Tonček že prihaja. ~Kar so se v veži zaslišali koraki,
430 XXXIV  |            odkimala. "Uroke, če res so, mu pa že prežene pater
431 XXXIV  |         stregel nanj. Urno, kolikor so mu dale stare noge, se je
432 XXXIV  |           fantov tudi ne." ~"Kje pa so?" ~"Kje? Ne vem," se je
433 XXXIV  |        vedeti, kje prav zdaj Trlepi so. ~Molče sta prišla do Trlepovine,
434 XXXIV  |        vreči tudi tele tri ogle, ki so žareči potonili v nji." ~"
435 XXXIV  |             se je pater čudil. "Kje so pa bili, da so tako glasni ...?" ~
436 XXXIV  |          čudil. "Kje so pa bili, da so tako glasni ...?" ~
437 XXXV   |       Žubinčanov in Témeničanov, ki so do sem spremljala Trlepe,
438 XXXV   |           do sem spremljala Trlepe, so se hrupno poslovila in po
439 XXXV   |          dolino; Šentvidci in drugi so se že prej razgubili vsak
440 XXXV   |             črno vojsko. ~"Kaj je?" so se Trlepi ustrašili vsi
441 XXXV   |     ustrašili vsi obenem. ~"Slabeta so davi pripeljali na pol mrtvega." ~"
442 XXXV   |             ne zbudijo. ~Preplašeni so se ustavili. Trlepa so spremetale
443 XXXV   |   Preplašeni so se ustavili. Trlepa so spremetale vse barve, fantje
444 XXXV   |        spremetale vse barve, fantje so debelo gledali, ko je pater
445 XXXV   |             videl. ~"Da, kje tiči?" so se zdaj spogledovali. ~"
446 XXXVI  |         lavu da. ~Bridke bridke ure so tačas bíle stiškemu opatu.
447 XXXVI  |             posebno brate laike, ki so kakor otroci hodili za njim
448 XXXVI  |             nič trdnega še ne vem," so ga samega oblivale solze,
449 XXXVI  |        oblivale solze, anti smilili so se mu pobožni delavni možje. "
450 XXXVI  |         ljubeče gledal za brati, ki so se ubijali z delom, kakor
451 XXXVI  |         kakor da delajo zase, in ki so mu bili edina vdana tovarišija
452 XXXVI  |            in bolj spoznavati, kako so neki patri z vsemi mislimi
453 XXXVI  |            pot." ~"Kam? Kaj smemo?" so se nekateri še upirali. "
454 XXXVI  |             ne bo nihče izmed nas," so verovali. "Škofija potrebuje
455 XXXVI  |            in se tiho zjokal. Solze so kanile na roko pričujočega
456 XXXVI  |          vsadi med vas." ~"Kaj take so cesarjeve postave?" ~"Tudi
457 XXXVI  |          zmerom tako rad učil, kake so nove cesarjeve postave." ~
458 XXXVI  |              je Francè postal. ~"Še so tu. Odlašati ne smemo. Kar
459 XXXVII |               Medu je letos dosti," so si čebelarji oblizovali
460 XXXVII |      čebelarji oblizovali prste, ko so podirali čebelje panje. ~"
461 XXXVII |          Tudi sadje je obrodilo, da so se veje kar šibile." ~"Bog
462 XXXVII |             Bog daj srečo menihom," so hvalo vedeli vsi. "Letos,
463 XXXVII |             dajatev." ~"Anti veseli so, da jim bo zdaj zdaj iti
464 XXXVII |       Francetom zvedel v samostanu, so ga močno skelele. Menihi
465 XXXVII |            ga močno skelele. Menihi so se mu že smilili, še huje
466 XXXVII |         nekako sram moledovanja, ko so si menihi samo že vezali
467 XXXVII |           je cesar njih naslednik?" so se upirali. "Dadó naj, pa
468 XXXVII |            vzdihnil. "Moji pradedje so bili mogočni svobodnjaki,
469 XXXVII |             sem meniški tlačan, ker so pač zemljo dali iz rok!" ~"
470 XXXVII |              predniki tudi vseh vas so prevoljno iz rok spuščali
471 XXXVII |           njive." ~"E, tudi po sili so nam jih jemali." ~"Zakaj
472 XXXVII |       odfrkne Bog vedi kam!" ~Možje so molčali in bolščali v tla. ~"
473 XXXVII |           nemoči, ki vas še hromi," so se gospodu smilili. "Zemljiška
474 XXXVII |             vam je." ~"Že že, pa to so zgolj besede. Kaj ko bi
475 XXXVII |           tišči kaj posebnega."  In so vzdihujé vstali in šli vsak
476 XXXVII |           vse tako prav razmotalo," so Trlepa obletale zgolj spokorne,
477 XXXVII |                Saj res: patra opata so odmakale Nežine solze, Pljuskaričino
478 XXXVIII|                     XXXVIII.~In res so vse tri poroke opravili
479 XXXVIII|             niso bile všeč: pretihe so mu bile, brez pesmi in brez
480 XXXVIII|          hrupa. ~"Skoraj na skrivaj so vkup skočili in se precej
481 XXXVIII|            posebno med siromaki, ki so živeli bolj ali manj le
482 XXXVIII|      menihov ne bo pogrešal." ~Tako so tožili in po dobro besedo
483 XXXVIII|      pomnijo, kakor je prav." ~Noči so mu bile polne skrbi in skoraj
484 XXXVIII|           Kaj ne vidiš, ne slišiš?" so ženske, na pol gole, z otroki
485 XXXVIII|              Stopil je k moškim, ki so molče ogledovali hiše, ali
486 XXXVIII|         tudi zdaj ne bo." ~Gabrovci so slušali in poiskali vsak
487 XXXVIII|            šel z njim; v sivo brado so mu na skrivaj drsele bridke
488 XXXVIII|        menihov ni nič prizadelo, ko so prav ob uri potresa gomazeli
489 XXXVIII|             ona dva šla domov. Davi so ju na pol živa potegnili
490 XXXIX  |            mogočno pelja v Stično?" so se Stičani čudili. "Huda
491 XXXIX  |              Huda bo, biriči, glej, so mu v repu." ~"Ali pa je
492 XXXIX  |            trobil strežaj. ~Slišali so ga tudi na Poberevini in
493 XXXIX  |        cesti. ~"V samostan, glejte, so se obrnili!" se je Trlep
494 XXXIX  |     pozvedel, kaj res je. ~– Medtem so tuji gospodje že prišli
495 XXXIX  |             za prvega, "ti gospodje so mi pomočniki, jezdeci zunaj
496 XXXIX  |         pomočniki, jezdeci zunaj pa so biriči; varovati jim je
497 XXXIX  |         patre, fratre in brate. ~Ko so samostanci hiteli tja iz
498 XXXIX  |             ustreže tudi tistim, ki so to že dolgo želeli in nas
499 XXXIX  |             da nisi ravnal prav?" ~"So napake, ki niso napake in
500 XXXIX  |          nadalje vkup vsi." ~Trlepu so solze zdrsnile po licu;