Chapter

 1 II   |       zmajeval z glavo. "Mladi ljudje ne smejo tako govoriti s
 2 V    | ljubiti." ~"Zato se samo dobri ljudje, ki so zmožni velike ljubezni,
 3 VIII |        dobro in hitro opravil. Ljudje so ga imeli radi. Zmerom
 4 X    |       napotil do porte. "Ubogi ljudje, kdo vam pomore v bolezni,
 5 XIV  |         se je prior smehljal. "Ljudje čutijo novi čas." ~Opat
 6 XV   |    zmede, še sveto pismo da bi ljudje začeli brati, so se izgovarjali,
 7 XVI  |       je zabolelo srce: ~Ubogi ljudje, kako boste brez dobrotnika
 8 XVII |        omrl gledal. ~"E, mladi ljudje, ki se imajo radi, so neumni
 9 XVIII|      nemara bili še kaj, pa so ljudje zagnali glas: "Gredo, gredo,
10 XX   |      ujezil na glas: ~"Stojte, ljudje božji, dosti, preveč je
11 XX   |    držal in da so se mu vnanji ljudje skoraj kar odkrivali." ~"
12 XXI  |      obena rokama. "Pomagajte, ljudje, pomagajte!" je tulil na
13 XXIV |         pa brž gor! Všeč so mi ljudje, ki ne poklekajo pred graščaka."~
14 XXV  |     Res," je Linhart pomagal. "Ljudje smo otroci, ki se bojimo
15 XXIX |   prejel cesar sam, pisarniški ljudje so mi izmodrovali odgovor,
16 XXXIX|           E, Trlepi so posebni ljudje," se je pater Tonček smehljal. "
17 XL   |      gospodarji tu le cesarski ljudje, kakor pravijo sami!" ~Buzet
18 XLI  |      kakor odmrli so se potlej ljudje motali iz cerkve. Na skali