Chapter

 1 II   |     pozabijo, si je mislila.  "Čemu vse to pripovedujete meni?"
 2 VI   | najstarejši, meril z očmi. "Le čemu jih zaprezate kar četvero?" ~"
 3 VI   |      zaprezate kar četvero?" ~"Čemu?" se je brat kočijaž nasmehnil. "
 4 VII  |      je opat otožno zamislil. "Čemu sem neki šel do zagovednega
 5 VIII |        zanj, on ne za svet." ~"Čemu pa se pomeniši, če je tako?" ~"
 6 XII  |        čeprav vsi niso vedeli, čemu je šel v grad. ~"Ne dobro
 7 XV   |  drugje se ne bi bil mogel." ~"Čemu si torej uskočil, knjigobrbec?" ~"
 8 XV   |        slovenskega jezika, češ čemu ne pišemo za slovensko ljudstvo,
 9 XVII |     davnaj odzvonilo poldne. ~"Čemu bi se, prazen in slabičen,
10 XVII |      Pa saj ti sam lahko pove. Čemu sprašuješ mene?" ~"Ne pove,
11 XVII | prismojena sta tudi vidva oba. Čemu neki se bodeta že zdaj?
12 XX   |        s peto udaril ob tla. ~"Čemu bi še rinil za njo, če ji
13 XXIII|      vsi." ~"Prsti so in vedo, čemu so. A marsikateri menih
14 XXV  |      mu je Kuralt odgovarjal. "Čemu? Da bi tlačan pri Materi
15 XXVI |         da v gradu razodeneta, čemu sta se priklatila semkaj!" ~"
16 XXVI |   sredi smejočih se biričev. ~"Čemu si tako silil v naju, če
17 XXVI |     sta spotoma danes čvekala, čemu je Slabè s Trlepom lazil
18 XXXI |   gledal, ko ga je poslušal. ~"Čemu pa sta se fanta potikala