Chapter

 1 I     |    kar bi bilo na zoper patru opatu" ~Francè je vzdihnil in
 2 V     |   odločilo," je veselo upal. ~Opatu so misli že trenile drugam. ~"
 3 V     |   menih mora pokoriti svojemu opatu. Pa saj veste, kako je bilo." ~"
 4 X     |  molči." ~"A kdo daje pravico opatu, da te kar v hišo pride
 5 XIV   |  videl te zveze." ~"Kaj patru opatu mar, koga jemljem jaz?"
 6 XIV   |   pomirila, on pa je skočil k opatu po svet in pomoč. ~Nad samostanom
 7 XIV   |     ni povedal vsega."~Sèl je opatu povedal vse po besedi. ~"
 8 XIV   |     se vendar ne more upirati opatu." ~In sta šla, oba molče,
 9 XVII  | ponorel ni." ~"Jaz pa k patru opatu, da te požene ven in jo
10 XXI   |  zameri." ~"Tudi samemu patru opatu bi se tresla kuta, če bi
11 XXX   |   precej gorak, posebno patru opatu, zdaj se jih je spomnil. ~"
12 XXX   |       nič ne opravi pri patru opatu." ~"Kako neki? Ali si že
13 XXXIII|    oba obenem dopovejta patru opatu, kako vaju ljubezen razganja,
14 XXXV  |       in šel. ~"Pa tudi patru opatu moramo povedati, kaj se
15 XXXVI |    ure so tačas bíle stiškemu opatu. Skrbelo ga je prav močno,
16 XXXVI |    šel in storil tako. ~Patru opatu je ob srcu bilo hudo, da
17 XLI   |     in da se pokorite svojemu opatu. Poslovimo se še s spominom