Chapter

 1 III   |       moram tudi povedati, da Franceta ne pustim na Poberevino ...
 2 XIII  |     Tone odšla s Slabetom, je Franceta strašno mikalo, da bi stekel
 3 XIII  |     lepo si se pognal zame." ~Franceta je oblilo neizrečensko veselje.
 4 XIV   |    Neži je res bilo hudo, ker Franceta ni bilo več blizu. Z objokanimi
 5 XIV   |        Nikogar ne maram, samo Franceta bi rada, pa me je zavrgel." ~
 6 XIV   |    Kaj bi torej za zeta maral Franceta?" ~"Maral ali ne maral:
 7 XIV   |   precej pošljem po Trlepa in Franceta." ~Samostanski sèl je res
 8 XVI   |     tudi sama kaj storita, da Franceta pomirita." ~"O, tisto pa
 9 XVII  |     pridi tudi ti in pritisni Franceta." ~Neža je pokimala in si
10 XVIII | potrpeti še kak čas, a medtem Franceta kam priženiti, če se je
11 XX    | poznaš, tisto Nežo nežasto." ~Franceta je grabilo, ker so se spotikali
12 XX    |     da zdajle lahko pretiplje Franceta. ~"Ne delaš prav, Francè,
13 XX    |       morda pa Nograški – ." ~Franceta je speklo, kar ustavil se
14 XXIV  |       Kaj pa ti?" je pogledal Franceta. "Ali se boš še dolgo kujal?" ~
15 XXVIII|     je dan, umrl je še drugi, Franceta in Naceta pa odnikoder. ~
16 XXXI  |    Trlep zardel, "ste mene in Franceta klicali v Stično, če še
17 XXXVII|      sebe in po svoje umečiti Franceta, da si fant ne bi mislil,