Chapter

 1 IV   |         samostana." ~"Bojim se, cesarju ni nič sveto. Saj je odpravil
 2 IV   |       praviti."  "Čast in slava cesarju, ki je ukazal, da smo pred
 3 IV   |       tako kratkočasne?" ~"Tega cesarju pač ni bilo mar; vedel je
 4 IV   |    nedolžnega lova.." ~"Bog daj cesarju trdnega zdravja, močno je
 5 V    | gosposke." ~"Da. In čepav ga je cesarju priporočal sam grof Kavnic,
 6 IX   |       ono leto nekaj očrnil pri cesarju." ~"Taka pravica, čeprav
 7 XV   |       vseh časih zvesto služila cesarju in na vso moč skrbela za
 8 XV   |      rajnki škof Herberštajn je cesarju sporočil, da je stiški samostan
 9 XV   |   Hercan, iluminat, je zli duh. Cesarju se liže in prikupuje, najsi
10 XV   |  srednjega veka – čast in slava cesarju, da se ga je tudi spomnil!" ~"
11 XVIII|    Slabè neki spet hoče poslati cesarju, kar besni. Cesarski novi
12 XXVI |   vprašajta, kaj je opravil pri cesarju." ~"Menda nič, samo naš
13 XXVI |      Slabè kaj prida opravi pri cesarju ali kjer že, bo konec soteške
14 XXIX |     tisti, ki je ono leto pisal cesarju?" ~"Samo, da pisanja ni
15 XXXIX|       je bila resnica, ki so jo cesarju poslali o našem samostanu!" ~
16 XL   |       nemara že namenili našemu cesarju," se je spovedal še brat
17 XL   |        svojim višjim povedó!" ~"Cesarju se ne smemo upirati, njegovih