Chapter

 1 IV     |          vsi." ~"Kaj še! Kmet in zemlja ne pojdeta v nič, pretrdo
 2 IV     |             Aha. Pravično je, da zemlja pride v last tistemu, ki
 3 X      |   prevzetija tuje gosposke ..." ~Zemlja je dehtela na vse prsi,
 4 X      |          dal novo postavo, da je zemlja, ki jo obdelujem, tudi moja
 5 X      |     stori z njim, kar hoče, samo zemlja, ki jo obdelujemo, naj pride
 6 XX     |          le ne bo šaril – stiška zemlja gre Stičanom!" ~Napomenek
 7 XXXV   |         zmanjkuje vode, paše ni, zemlja v razpokah reži ... ~"Pojdem,
 8 XXXVII |      Vrbičev gospod; samostanska zemlja ni osebna last menihov,
 9 XXXVII |          obriši, kaj mu mar naša zemlja!" ~"Ne kvasite praznih!"
10 XXXVII | posmehnil. "Kje pa je tista vaša zemlja? O, v drugih rokah, ker
11 XXXVII |         jo bo vzel. Vse mine, le zemlja je večna. Složni, zvesti
12 XXXVIII|   Marjanico in planil na plano. ~Zemlja se je spet stresla. Po vasi
13 XXXVIII|      zdaj modroval. "Nič novega. Zemlja živi, anti diha in se trese
14 XL     |          res morajo proč!" ~"Da, zemlja je naša, če meniška res
15 XL     |         maramo graščaka, naša je zemlja!" ~"Ali pa naj ostanejo
16 XL     |        opat pogledal po ljudeh, "zemlja je že vaša po delu in trpljenju,